Za Ljubljančane se je letošnje leto začelo odlično. Že takoj januarja so začeli uživati sadove dobrih odločitev iz preteklega leta. Ker so v letu 2014 vestno ločevali odpadke, so jih v ljubljanski Snagi ob vstopu v letošnje leto oprostili plačila decembrske položnice za odvoz odpadkov. Je pa zato tiste, ki so načrtovali, da bodo usodni da dahnili na ljubljanskem gradu, kmalu zatem po žepu udarila novica, da obljuba večne zvestobe nad mestom ni več brezplačna, temveč stane skoraj petsto evrov. Zanimanje za obred za grajskimi zidovi je temu primerno upadlo.
Še nekaj časa se na ljubljanskem gradu (pa tudi na drugih bolj ali manj romantičnih krajih v državi) ne bodo poročali istospolni pari. Ne ker bi bil to zanje prevelik finančni zalogaj, temveč ker jim naša zakonodaja tega ne dovoljuje. Sodeč po rezultatih državne volilne komisije večini Ljubljančanov istospolne poroke v mestu ne bi šle v nos, saj so v prestolnici novelo zakona, s katero bi istospolni pari postali enakopravni državljani, podprli, v času referendumske kampanje pa je bil v znak podpore mavrično obarvan prav ljubljanski grad.
Mesto z novo dnevno sobo
Pisano, še bolj kot mavrica, so medtem gledali mnogi, ki so se v prvih mesecih letošnjega leta po opravkih v mesto odpravili z avtom ali mestnimi avtobusi. Zaradi prenove glavne prometne žile skozi mestno središče je promet na cestah v bližini Slovenske ceste potekal po polžje. Taksiste je še dodatno vznejevoljila novica, da Slovenska cesta po končani prenovi zanje ne bo več dostopna, številni prebivalci glavnega mesta pa so ob tem ugibali, ali se bodo na stara pota vendarle vrnili vsaj avtobusi. Mestni zelenci so na sveže tlakovano Slovensko cesto zapeljali septembra, pešci in kolesarji pa so se nove »dnevne sobe« brez avtomobilov razveselili že maja, ko je mesto praznovalo dan zmage, župan Zoran Janković pa zmago v bitki s časom pri prenovi, ki je sicer trajala dlje, kot so se na mestni občini sprva nadejali.
Precej resno so idejo o »dnevni sobi« sredi mesta vzeli tamkajšnji gostinci. Za zgled so si vzeli kolege na nabrežjih Ljubljanice, ki vedo, da stolov in miz ni nikoli preveč in da je včasih treba za udobje gostov med svojo opremo vključiti celo klopi, namenjene sprehajalcem. Tako so tudi gostinci na odseku med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto mimoidočim nemudoma, ko so se umaknili gradbeni stroji, ponudili udobna sedišča.
Nove tlakovce je kmalu za mestnimi avtobusi preizkusilo še letos rekordno število tekačev, ki so se zaradi še nedokončanega južnega odseka Slovenske ceste na jubilejnem 20. ljubljanskem maratonu na progo podali izpred hrama demokracije.
Število turistov in temperature v višave
Leto 2015 so v prestolnici zaznamovali takšni in drugačni rekordi. Že spomladi so si turistični delavci lahko zadovoljno meli roke ob rekordnem turističnem obisku, ki je napovedal rekordno poletno sezono. Turistov iz mesta niso pregnale niti nadpovprečno visoke poletne temperature. Rekord iz leta 2013, ko so v mestu zabeležili 40,2 stopinje Celzija, sicer ni bil presežen, se je pa živo srebro povzpelo do 37 stopinj Celzija. Sreča, da je vrata odprla Kolezija, kjer so si Ljubljančani lahko hladili krake.
Še vedno pa ni priporočljivo druženje kopalcev z nutrijami v Ljubljanici, čeprav je župan kopanje v mestni reki prvič napovedal že za leto 2012. Reka na območju Špice bi po njegovih zadnjih napovedih prve kopalce lahko pozdravila leta 2017. Do takrat bodo Ljubljančani na Špici uživali v novi gostinski ponudbi in na urejenem nabrežju Gruberjevega prekopa. Ljubljanica tako še ni raj za kopalce, je pa raj za tiste, ki na njenem dnu iščejo zanimivo zapuščino zgodovine. Poleti so arheologi na Vrhniki iz Ljubljanice namreč potegnili 2000 let star deblak, enega najdaljših v Evropi.
Vroče pa ni bilo le na razbeljenih mestnih ulicah, pač pa tudi pod streho domovanja velike mestne družine. Mestna opozicija je županu in njegovi koaliciji na primer očitala, da so na marčevski seji mestnega sveta kljub nesklepčnosti sprejeli proračun za letošnje in prihodnje leto, medtem ko so mestne svetnike iz Združene levice ujezili še s prepovedjo hranjenja živali na javnih površinah.
Od kina do odlagališča
Bolj zabavne vsebine, kot so včasih prenosi mestnih sej, odslej predvajajo v ponovno obujenem kinu za Bežigradom, v Savskem naselju si občani ne izposojajo samo knjig, temveč v prav posebni knjižnici tudi reči, ljubitelji gimnastike so z gimnastičnim centrom dobili primerne prostore za piljenje vaj, za grajskimi zidovi je zaživel lutkovni muzej, študenti pa so s kampusom ob pivovarni dobili svoj kotiček. Najverjetneje zgolj začasno, saj naj bi čez območje, kjer je študentsko naselje, v prihodnje speljali železniško progo.
Med slavnostnimi rezanji trakov ne gre pozabiti še na začetek enoletnega poskusnega obratovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Čas za zagon okolju prijaznega in trajnostno naravnanega projekta ne bi mogel biti bolj primeren, saj je mesto, ki se odslej ponaša s svojim medom in vrtnico Ljubljana, tik pred tem, da se okiti z nazivom zelena prestolnica Evrope 2016.
V duhu naziva so morali gostinci ob najemu gostinskih hišk, ki dopolnjujejo ponudbo prazničnega sejma, kupiti še vračljive keramične lončke, a so tople napitke kljub temu raje stregli v plastičnih kozarčkih. Veseli december se je v prestolnici sicer letos začel že novembra. Zagorelo je 64 kilometrov lučk – tudi tiste na veliki smreki na Prešernovem trgu, ki so jo mestu podarili Čehi –, praznično dogajanje pa je privabilo rekordno število obiskovalcev. Zadovoljstvo ob zaključku leta je na občini skalil le obisk kriminalistov, ki so na magistratu spet preiskovali domnevno nezakonito poslovanje župana Jankovića. A za to, kot tudi za epilog drugih nedokončanih ljubljanskih zgodb, bo čas v »zelenem« letu 2016.
