Pogled na veleslalomske rezultate slovenskih alpskih smučarjev zadnjih deset sezon razkriva pionirske uspehe slovenskega alpskega smučanja. V bazični disciplini alpskega smučanja so Slovenci v osemdesetih letih najbolj blesteli. Pokojni Boris Strel je leta 1982 v Schladmingu v veleslalomu osvojil prvo slovensko kolajno na svetovnih prvenstvih, potem ko je pod Planaiem zaostal le za Američanom Philom Mahrom in Švedom Ingemarjem. Dobro leto prej, januarja 1981, je Strel v Cortini d'Ampezzo dobil tekmo svetovnega pokala, kar je do danes edina slovenska veleslalomska zmaga. Če prištejemo še drugo mesto Jureta Franka na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu, postane jasno, da ima veleslalom posebno mesto v zgodovini slovenskega alpskega smučanja.
Slovenska moška veleslalomska realnost je precej kruta, žarek upanja je posijal v zadnjih tednih. Med dobitnike točk se je začel redno uvrščati Žan Kranjec. Do najvidnejših uvrstitev mu sicer manjka še veliko prevoženih kilometrov. Je pa Žan Kranjec veleslalomist, o katerem z izbranimi besedami govori alpski smučarski strokovnjak Janez Šmitek. Kranjskogorčan opozarja, da zgodovina slovenskega alpskega smučanja lepo kaže, da so bili odlični veleslalomisti izjemno redki.
Janez Šmitek: V tej sezoni med 30, nato med 15
Ko je Šmitek pobrskal po spominu, je opomnil na ključno težavo slovenskega alpskega smučanja sedanjosti. »V najboljših letih smo imeli štiri- do petkrat več smučarjev, kot jih imamo danes. To pomeni, da smo imeli tolikokrat več talentov,« opozarja Šmitek. In dodaja: »V zlatem obdobju slovenskega smučanja smo imeli tri vrhunske veleslalomiste. To so bili Bojan Križaj, Boris Strel in Jure Franko. V naslednjem obdobju sta bila še dva, in sicer Jure Košir in Mitja Kunc. Danes imamo le še enega dobrega veleslalomista, in sicer Žana Kranjca. Rezultate, ki jih dosega v zadnjem obdobju, bi moral imeti v svoji zbirki že lani. Letos mora nujno napredovati med najboljših 30, prihodnjo sezono med prvih 15 tekmovalcev. To je pogoj, da se bo razvil v vrhunskega veleslalomista.«
Šmitek pravi, da je Žan Kranjec tehnično izvrsten smučar. »Letom vzpona je zadnji dve sezoni sledilo obdobje stagniranja. Mitja Kunc je vselej poudarjal, da Žan ni tekmovalec, da na tekmah smuča z ročno zavoro. O tem sem se prepričal tudi sam, ko je v Kranjski Gori, torej terenu, ki ga odlično pozna, v zgornjem delu smučal nerazumljivo rezervirano. To je tudi dokaz, da so njegove težave psihološke narave. Upajmo, da bo dozorel. Do največjih imen mu manjka še veliko. Ima pa vso možnost, da bo boljši, kot so bili denimo Jože Kuralt, Mitja Valenčič in Bernard Vajdič in tudi Aleš Gorza, ki je sicer rezultatsko še precej pred njim,« pravi dolgoletni trener v slovenski reprezentanci.
Filip Gartner: Treba je preštudirati konkurenco
Kot drugo največjo težavo, zakaj Slovenija izgublja veleslalomski stik s tekmeci, Šmitek opozarja na pomanjkanje obvladovanja hitrosti. »Spominjam se, koliko energije sem vložil, da bi Valenčič in Vajdič napredovala v veleslalomu, saj sta redno dosegala uvrstitve okrog 30. mesta. A ni šlo. Razlog je bil, da sta se bala visoke hitrosti. Njun problem je kazal na širšo težavo slovenskega alpskega smučanja. Izviral je iz vadbenih pogojev. Otrokom preprosto manjka hitrosti. Veleslalom je po znanju najkompleksnejša disciplina, konkurenca v njem in v slalomu je precej večja kot v hitrih disciplinah,« trdi Šmitek. Problem obvladovanja hitrosti je po mnenju Šmitka povezan s tretjo težavo. V Sloveniji namreč nimamo dovolj terenov, ki bi omogočili dobre pogoje za smučanje pri višjih hitrostih. Za razliko od večine smučarskih nacij, ki teh težav preprosto nimajo.
Za mnenje smo vprašali tudi Filipa Gartnerja, enega najbolj priznanih slovenskih športnih funkcionarjev v tujini. Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat. »Recept je bil vselej podoben. Potrebno je preštudirati konkurenco in videti, kaj se da narediti bolje. Finance me nikoli niso zanimale. Bolj je pomembna prava stroka,« pravi Gartner.
Aleš Gorza: Osamljenim jezdecem je precej težje
Aleš Gorza, zadnji odlični slovenski veleslalomist, v zadnjih štirih sezonah pa trener, opozarja, da je potrebno biti pri nadaljnji karieri Žana Kranjca potrpežljiv. »Žan mora napredovati postopoma. Od smučarja, ki se je sedemkrat v svoji karieri uvrstil med dobitnike točk, ne gre pričakovati, da bo blestel na vsaki tekmi. Zato sem mnenja, da mora biti njegov osnovni cilj uvrstitev v finale svetovnega pokala, torej med najboljših 25 veleslalomistov. Še pred nekaj leti smo bili v Sloveniji daleč od uvrstitev, ki bi nam lahko tako dvignile veleslalomske rezultatske ambicije,« pravi Črnjan.
Korošec opozarja na težavo, s katero bi se lahko v svoji karieri spopadal Žan Kranjec: »Za vsakega alpskega smučarja je najpomembnejše, da ima okrog sebe močno ekipo. Konkurenca znotraj moštva je vselej dobrodošla. V takšnem primeru ima vsak posameznik že na treningu potrditev, kako hiter je. Če pa je osamljen v reprezentanci, se lahko primerja le s tujo konkurenco. Delo v takšnih razmerah je težko. Ko sem se sam uveljavljal v svetovnem pokalu, sem imel znotraj reprezentance dobro konkurenco. Pod mano pa je bila ogromna luknja, kar se je izkazalo za slabo. S takšno težavo se bo lahko spopadel tudi Žan Kranjec.«
