»Zima naši koži ni najprijaznejša, saj pomenijo velike temperaturne razlike pri menjavi notranjih in zunanjih prostorov za kožo vedno precejšen šok,« pojasnjuje primarij Boris Kralj iz dermatološkega ambulante v Ljubljani in doda, da je koža zunaj pogosto hkrati izpostavljena zelo nizkim temperaturam in soncu, na kar v zimskem času radi pozabimo. Ko stopimo z ledenega mraza v močno ogrevan prostor, kožo izpostavimo še prevročemu in presuhemu zraku, ki jo močno izsuši.
Zaradi izmenjujočih se učinkov ledenega mraza in toplega izsušenega zraka se težave ne odražajo le na obrazu, marveč pogosto tudi na rokah, na katerih lahko koža prav tako poka, se lušči, pordeči in peče. Te težave so za marsikoga velik estetki problem, prav tako pa so moteče pri opravljanju vsakdanjih opravil. Dermatolog svetuje, da v zimskem času koži omogočimo nego, ki jo namasti, ustvari zaščitni sloj pred izsušitvijo in pomeni tudi mehansko zaščito pred temperaturnimi nihanji. Ob tem Kralj še posebej omenja težave z razpokanimi in izsušenimi ustnicami, ki jim izpostavljenost visokim ali nizkim temperaturam, suhemu zraku, vetru in soncu še posebno škodi. Z oblizovanjem ustnic stanje le še poslabšamo, saj deluje slina kot obkladek in tekočina, ki pri tem izhlapeva, povleče s seboj tudi tekočino iz zgornjih plasti kože ali ustnic. Zato imejmo za zaščito ustnic vedno pri roki mastna mazila in vazeline, ki omogočajo tudi zaščito pred sončnimi UV-žarki, priporoča dermatolog. Več strokovnjakov priporoča tudi, da poškodovane ustnice nahranimo in obnovimo z olivnim oljem, maslom, mlekom, medom ali gelom aloe vere.
Priporočljive so hranilne maske
Našteta hranila, ki ugodno obnavljajo ustnice, zvečine ugodno vplivajo tudi na obnavljanje kože na obrazu. Hranilne maske so v zimskem času zelo priporočljive, saj z njimi zaščitne maščobe prodrejo globlje v kožo, pri čemer ta postane odpornejša proti zunanjim mehanskim in temperaturnim vplivom. Izbira maske je odvisna predvsem od tipa kože, pravi Kralj. »Tudi sicer se skrb za kožo bistveno ne razlikuje po spolu ali starosti, bolj se razlikuje po tipu kože, saj nežna koža mnogo slabše prenaša prehodne stresne situacije kot močna in odporna,« pojasni primarij Kralj. Kozmetična industrija ponuja celo goro sredstev za nego in zaščito kože, kar pa marsikomu izbiro le še dodatno oteži. Zato priporoča posvet s farmacevtom. Kreme, ki je namenjena zaščiti pred gubami, pa nam, kot pravi, glede na letni čas ni treba menjavati.
Strokovnjaki za nego kože pozimi zvečine priporočajo zlasti hranilne maske na osnovi medu, karitejevega masla in mešanice olj z oljem navadnega rakitovca, ki vsebuje zelo veliko betakarotena oziroma antioksidantov. Aromaterapevti pa prisegajo zlasti na bolj eksotična olja. A Kralj opozarja, da se je treba pred uporabo »domačih mešanic« vedno posvetovati s strokovnjakom. Poudarja tudi, da sta prehrana in koža zelo povezani. »Pomanjkanje vitaminov, mineralov in beljakovin se odraža v suhi, luščeči se in neelastični koži, tudi z blagimi vnetji...« našteva, zato moramo pozimi še bolj skrbeti za uravnoteženo prehrano in ob neuravnoteženi prehrani morda poseči po ustreznih prehranskih dopolnilih.
Puder kot blaga terapija
Tekoči puder je, kot pravi, primeren pri blagih vnetjih in pri mastni koži kot nekakšna blaga terapija problematične kože, lahko pa tudi kot zaščitno sredstvo, a ga je treba uporabljati hkrati z negovalno kremo. Pri kopanju in tuširanju nam v zimskem času ni treba bistveno spreminjati navad. Koži povzročimo večji šok le, če pridemo hladni v zelo vročo kopalnico in se tuširamo z vročo vodo, s čimer razdražimo tudi žleze in izzovemo potenje. Za organizem, ki to prenaša, je to lahko primerno, za kožo pa velikokrat šok, ki se dolgoročno odraža v bolj zgubani koži. Za kožo je lahko neprijeten tudi zimski obisk bazena, a če se na hladno ne odpravimo preveč razgreti, to večini ne bi smelo povzročati težav. Več težav ljudem pozimi na splošno povzroča zimsko sonce. »Pri zgolj občasnem gibanju na prostem potrebujejo zaščitni faktor le zelo svetlopolti, na smučanju in v gorah pa vsi,« opozarja dermatolog. Nikakor pa ne smemo pozabiti na zaščitni faktor za ustnice, ki so zelo izpostavljene soncu. Kot še pravi, dermatološki posegi v zimskem času niso posebej omejeni, se je pa treba kot pri vseh drugih tudi pri teh izogibati močenju in zelo nizkim temperaturam, vse dokler se brazgotina po posegu celi. Dokler je pordela in vneta, se je treba izogibati tudi soncu, da brazgotina ne pigmentira.
