Obstaja več tipov vrtnarjev. So taki, ki vse prepuščajo naključju in naravi, taki, ki vrtnarijo po navodilih sosedov, in takšni, ki se vrtnarjenja lotijo z znanstveno natančnostjo in ekspertizo. Prav tako so bolj ali manj urejeni vrtnarji, kar se lahko opazi po urejenosti gredic. Delijo se tudi na vrtnarje, ki se ravnajo po vrtnem koledarju, in na take, ki vrtnarijo in sadijo po intuiciji. Slednji ne potrebujejo letnih vrtnih koledarjev, prvi pač. Seveda je tudi vrtnih koledarjev več vrst. Najbolj preprost je tisti, ki ga prodajajo gasilci. Tiskan je na enem listu, poleg datuma je navedeno, kateri svetnik ima na ta dan god, zraven je tudi lunin setveni koledar s simboli korenina, plod, cvet in list. Zelo priročno, a morebiti za resnega vrtnarja premalo. Za to potrebujemo vrtni dnevnik, v katerega zapisujemo vse, kar se dogaja na vrtu.
»Da najbolj neumen kmet pridela najdebelejši krompir, je bolj ali manj začetniška sreča, ne pa pravilo. Če želimo svoj košček vrta ali njivo najbolj optimalno izkoristiti tako, da s čim manjšimi stroški in čim manjšim vložkom energije pridelamo čim več in da ob tem istočasno ne zastrupljamo zemlje, rastlin in samega sebe, bo vsak pameten kmet ali vrtnar vodil svoj vrtni dnevnik, saj bo le tako lahko prišel do svojega znanja, ki mu bo v pomoč pri uspešnem rokovanju z zemljo,« je prepričana vrtnarka Alenka Henigman, avtorica vrtnega koledarja in dnevnika Vrtnarček. Ta izide ob koncu vsakega leta za prihodnje leto, tako da se lahko vrtnarji pozimi pripravijo za pomladno vrtnarjenje.
Zapisujmo tudivremenske podatke
Za to, da vsako leto napiše vrtni koledar, se je odločila prav zato, ker ji stenski in setveni koledarji niso bili več dovolj. Avtorica koledarja meni, da predvsem ekološki kmetovalci leto za letom zapisujejo dogodke na vrtu. Njen vrtni dnevnik je namenjen tako ljubiteljskim vrtnarjem kot ekološkim kmetom. In še zdaleč ni le koledar ter dnevnik, temveč tudi priročnik in načrtovalec.
»Dober vrtni dnevnik ali koledar mora vsebovati prostor za izdelavo prostorskih in časovnih načrtov setev in saditev, vsaj za eno leto oziroma, še bolje, za več let naprej, za vsako gredo ali njivo posebej, saj vemo, da se s pravilnim načrtovanjem izognemo napadom škodljivcev, bolezni in navsezadnje zemlje tako ne izčrpavamo preveč,« je prepričana Alenka Henigman. Zato so tudi v Vrtnarčku napotki, katere rastline se dopolnjujejo in medsebojno ščitijo pred škodljivci. Dnevnik vrta je treba voditi tudi zaradi kolobarjenja. Z zapisanimi natančnimi načrti vrta bomo tudi v prihodnjih letih vedeli, kaj je na določenem delu vrta že raslo in kaj še lahko raste, da bo zemlja še vedno plodna. Po priporočilih avtorice si je treba v vrtni dnevnik zapisovati datume gnojenja in škropljenja z naravnimi pripravki, da bi lahko v prihodnje vedeli, kako uspešni so bili ti postopki.
Pomembno je še nekaj, kar se nam zdi na prvi pogled nepomembno: vreme. »Vsak iznajdljiv kmet ali vrtnar si bo načrtoval tudi pridelek lastnega semena, si beležil dnevna vrtna opravila in vremenske razmere na svojem vrtu, saj bo le tako lahko spoznal mikroklimo svojega vrta in uspešneje načrtoval saditev tistih rastlin, ki bodo uspešno rasle v mikroklimi vrta,« meni avtorica.
Zaradi tega Vrtnarček vsebuje tudi zanimive ljudske modrosti o vremenu. Denimo: ljudsko izročilo pravi, da si z opazovanjem vremena od 13. decembra do 6. januarja lahko naredimo letno vremensko napoved. Modrost, do katere so predniki prišli z zapisovanjem v vrtne koledarje in dnevnike.
