Pogajalci obeh strani bodo morali v prihodnjem letu razrešiti do zdaj največji izziv za švicarsko-evropske odnose. Uradni Bern z Brusljem išče rešitev, kako izpolniti referendumsko voljo državljanov, da se omeji priseljevanje tujcev v Švico, brez da bi ta dogovor posegel v temeljno evropsko svoboščino o prostem pretoku ljudi in da to ne bi ogrozilo tesnega gospodarskega sodelovanja. Po desetih mesecih pogajanj včerajšnje politične konzultacije švicarske predsednice Simonette Sommaruge in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja niso prinesle napredka.
Proti enostranskim ukrepom
Švicarji so se na referendumu pred slabima dvema letoma izrekli za omejitev priseljevanja državljanov EU v Švico. Iniciativo za referendum je predstavila desna populistična ljudska stranka SVP, saj so ocenjevali, da je priselitev od 70.000 do 80.000 tujcev na leto za Švico prevelika. Državljani so se s tesno večino odločili za omejitve priseljevanja ekonomskih migrantov v Švico. Geslu, da neomejeno priseljevanje tujcev ogroža švicarsko identiteto, je na referendumu pritrdilo 50,3 odstotka volilcev.
Švicarske oblasti morajo referendumsko odločitev uresničiti do leta 2017. Ker skoraj 70 odstotkov priseljencev v Švico prihaja iz držav EU, je bila ta z referendumsko odločitvijo volilcev postavljena v neljub položaj, da z osemindvajseterico redefinira svoje odnose. Zaradi referendumskega rezultata je zdaj primorana z EU doseči dogovor v okviru sporazuma o prostem gibanju oseb. V sporazumu namreč že obstaja varnostna klavzula za omejitev priseljevanja, a le, če bi dotok priseljencev povzročil gospodarske ali socialne težave. Kot sta včeraj pojasnila Sommaruga in Juncker, se pogajanja vrtijo prav okoli vprašanja, kdaj oziroma na osnovi katerih kriterijev bi lahko sprožili to varnostno klavzulo. »Ne želimo, da bi Švica enostransko sprožila klavzulo,« je dejal Juncker, ob čemer je predsednica Sommaruga dodala, da se prav tako zavzema za skupno rešitev.
Skupni gospodarski interesi
Če bi Švica dejansko omejila priseljevanje, bi ta ukrep najbolj prizadel Italijane, Nemce, Francoze, Portugalce in Špance, ki predstavljajo največji del priseljencev iz članic EU. Cilj švicarske vlade je, da se z Brusljem dogovori o kvoti letnega priseljevanja. Poleti je vlada namreč predstavila načrt, da bi priseljevanje iz EU omejila na 55.000 na leto, medtem ko stranka SVP zahteva še nižjo kvoto – 40.000 priseljencev na leto. Do zdaj EU ni pokazala pripravljenosti, da bi pristala na omejitev priseljevanja svojih državljanov v Švico.
Pogajanja Berna z Brusljem so kočljiva tudi zaradi gospodarskih vprašanj. Na dogovor o prostem pretoku ljudi iz EU je namreč vezanih šest dvostranskih gospodarskih sporazumov, ki bi lahko bili ogroženi, če bi se vlada odločila enostransko izstopiti iz dogovora o prostem pretoku ljudi ali pa bi sprožila enostranske ukrepe, na katere bi se morala zaradi zaščite ene izmed svojih temeljnih svoboščin odzvati tudi EU. Obstoječi dvostranski sporazumi Švici omogočajo lažji dostop do enotnega evropskega trga, zmanjšanje carinskih dajatev in pridobivanja dovoljenj švicarskim proizvodom za evropski trg. Ker je EU največji gospodarski partner Švice, ta pa je četrti največji trgovinski partner EU, so interesi za ohranitev nemotenega gospodarskega sodelovanja obojestranski.
