Več kot polovica slovenskih županj in županov zahteva razrešitev finančnega ministra Dušana Mramorja. Očitajo mu neupoštevanje določil zakona o financiranju občin, po katerem bi slovenske občine morale prejeti povprečnino v višini 652 evrov in ne 522 evrov, kot so jim jo na predlog vlade na koncu izglasovali poslanci. Ob predaji zahteve so župani dejali, da je to oblika protesta proti nevzdržnemu stanju, ko država krši načela pravne države in ustave. Zahteve niso podpisali vsi, med njimi tudi ni ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar pojasnjuje, da enotnega stališča ni, ker niso vse občine v enaki situaciji.
Razjezila jih je povprečnina
Župani so v pogajanjih za prihodnje leto hoteli doseči 536 evrov povprečnine. Finančni minister na to ni pristal in jim je ponudil največ 525 evrov. Iz protesta dogovora niso podpisali in zato dobili še manj – 522 evrov. To po besedah županov ni dovolj, da bi lahko opravljali vse z zakonom predpisane naloge. Žagar je poudaril, da so občine skrbnice javnega standarda na lokalni ravni. So tiste, ki poskrbijo, da imajo ljudje, ne glede na to, ali so finančno bolj ali manj preskrbljeni, enake možnosti in pravice – imeti otroke vključene v vrtec, malico v šolah, starše v domovih za starejše. Država tako jemlje tistim, ki so najbolj ranljivi. Župan Ormoža Alojz Sok je zagotovil, da bodo prihodnje leto v njihovi občini zakonsko določene naloge opravili, da pa bodo zato morali vzeti nekaj več kot 500.000 evrov kredita. »To bo nekaj časa šlo, potem pa se bo seveda ustavilo, kajti kredite je treba vračati,« je dodal.
Mramor na mizo postavlja številke
Minister Mramor in njegova ekipa so na očitke županov že večkrat odgovorili, da so med pogajanji o višini povprečnine storili vse, da bi do dogovora z občinami prišlo. »Še nobena vlada doslej ni bila pripravljena toliko časa vložiti v pogovore z občinami glede njihovih težav in pripraviti toliko sprememb zakonov in drugih predpisov,« županom v sobotni prilogi Dela odgovarja Mramor. Dodaja, da so na ministrstvu identificirali 26 ukrepov in še dodatnih osem, ki bi jih država lahko sprejela za znižanje stroškov občin. Na letni ravni bi jim spremembe že prihodnje leto prinesle 20 milijonov evrov prihranka. Ko bi poplačale približno 13 milijonov evrov stroškov, ki jih bodo imele na račun sprostitve napredovanj zaposlenih v javnem sektorju, bi jim še vedno nekaj ostalo. Na mizo jim minister postavlja tudi podatke, da so občine v času krize svoje prejemke povečale za 17,8 odstotka (ostali javni sektor za 4,8 odstotka), število zaposlenih povečale za 14 odstotkov, materialne stroške pa za devet odstotkov. »Zato smo sklenili, da imajo občine dovolj zagotovljenih sredstev, da lahko opravijo svoje naloge,« pravi Mramor.
