Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji, ki je do božiča v javni obravnavi, prinaša nekaj zanimivih razmislekov o prihodnjem razvoju občin in lokalne samouprave v Sloveniji. Na prvo mesto postavlja postopno in prostovoljno združevanje občin v večje ter opozarja na večji pomen medobčinskega sodelovanja, ki naj bi bilo na nekaterih področjih celo obvezno.
Strategija se je ustavila tudi pri razmisleku o prihodnosti mestnih občin in posebnem statusu, ki jim ga podeljuje ustava, v praksi pa ga nikoli niso imele. Vprašanje je torej, ali vse občine poenotiti ali pa mestnim tudi v resnici dati več pristojnosti in možnost, da bi nekatere naloge opravljale za sosednje občine, ki niso mestne. V praksi to pomeni, da bi Zoran Jankovič urejal zadeve v občini Dobrova - Polhov Gradec, Boris Popovič v Ankaranu ali Izoli in Andrej Fištravec v Dupleku. Župani teh občin temu niso naklonjeni, prav tako ne snovalci strategije. »Takšen sistem bi utrjeval koncept majhnih občin,« razloge proti pojasnjuje Roman Lavtar, direktor službe za lokalno samoupravo.
Župani zadržani do združevanja in sodelovanja
»Maribor še zase ne more opravljati vseh nalog,« odvrne župan Dupleka Mitja Horvat na vprašanje, kaj si misli o tem, da bi mogoče del nalog zanje opravljala Mestna občina Maribor. Tudi župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, neposredne sosede ljubljanske mestne občine, si to težko predstavlja. »Vedno bi bili drugi v vrsti. Nisem za to,« pravi. Prav tako sta prepričana, da bi bilo združevanje občin vse kaj drugega kot prostovoljno. Horvat meni, da bo do postopnega in prostovoljnega združevanja občin sicer prišlo, a ne iz želje po povezovanju, temveč zato, ker jih bo z zmanjševanjem sredstev v to prisilila država. Ko Setnikar našteje okoliške občine, sklene, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi se združevali. »Smo dovolj velika občina, geografsko zaključena celota, smo zelo skrbni in racionalni in kot taki lahko preživimo sami,« je prepričan. Strategija ne prinaša konkretnih spodbud, s katerimi bi občine pripravila k prostovoljnemu združevanju. Jasno pa namiguje, da meri predvsem na majhne občine.
Preveč nepovezanih javnih zavodov
Pisci strategije težnjo po združevanju občin in večjem medobčinskem sodelovanju utemeljujejo z rezultati analiz iz leta 2011, ki so pokazale, da bi občine lahko naloge opravljale manj razpršeno, učinkoviteje in ceneje. Največ možnosti vidijo prav pri združevanju javnih podjetij in zavodov. V Sloveniji imamo 1516 javnih zavodov, od tega so jih kar 1046 ustanovile občine. Večino na področju šolstva in kulture, petina pa jih ima manj kot 15 zaposlenih. A Horvat in Setnikar sta skeptična tudi do zapovedanega medobčinskega sodelovanja. »Občine med sabo na nekaterih področjih, kot so komunala, redarstvo, inšpektorat in okolje, že sodelujemo. In to brez kakršne koli strategije države. Povezujemo se tam, kjer vidimo prednosti. Povezovanje na silo pa ne gre. Drugih možnosti sodelovanja in povezovanja, kot jih že imamo, ne vidim,« je jasen Horvat.
Bosta Koper in Ankaran lahko sodelovala?
Številne občine že sodelujejo v skupnih občinskih upravah, delijo si redarje, inšpektorje, računovodje. A ne vse in ne vsaka z vsako. Kako bi lahko sodelovali občini Ankaran in Koper, si je težko predstavljati. »Občina Ankaran nima rešenega niti razdružitvenega postopka z občino Koper, zato bi težko komentiral, kako bi potekalo združevanje,« pravi župan Ankarana Gregor Strmčnik. Dober primer združevanja je njihova ustanovitev medobčinske redarske službe s Piranom. »Zagotovo je še več sinergij, vendar pa povezovanje ne sme biti v škodo suverenosti, upravljanja prostora in premoženja občine,« dodaja Strmčnik.
V Združenju občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije se za zdaj do besedila strategije še ne želijo javno opredeliti, ne skrivajo pa, da v njej ni vse zapisano tako, kot bi si želeli. Ta teden se bodo združenja občin o tej temi pogovarjala na srečanju z ministrom Borisom Koprivnikarjem – ko jo bodo obravnavali še na svojih sejah, bodo stališča predstavili tudi javno. Ministrstvo za javno upravo v četrtek pripravlja tudi strokovni posvet o strategiji.
