Kriminalisti so ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću prisluškovali, mu sledili in celo pripravili navidezno primopredajo podkupnine, je nekatere podrobnosti iz sodne odredbe za četrtkovo hišno preiskavo razkril župan. Zagotovil je, da najnovejši očitki na njegov račun nimajo nikakršne osnove in da ne namerava odstopiti. Še več, policiste je izzval, naj objavijo fotografije opravljene primopredaje podkupnine, saj sam trdi, da ni bilo nikakršnih podkupnin.
Neuradno naj bi šef družbe KPL Ranko Mimović podkupnine delil kar dve leti. Od vsakega občinskega posla naj bi KPL Jankoviću moral dati deset odstotkov. Policisti so po županovih besedah skrite preiskovalne metode začeli uporabljati po tem, ko ga je ovadil pravnomočno obsojeni. Na vprašanje, ali ga je ovadil ravno Mimović, je Janković odvrnil, da ne želi razkriti imena te osebe. Da pa je to osebo srečal dvakrat v svojem življenju.
Posrednik pri jemanju podkupnin naj bi bil županov mlajši sin Jure Janković. »Gre za bolne laži pravnomočnega obsojenca! In žalostno je, da policija nekritično sledi navedbam takega človeka, ki je ovadbo podal v priporu na podlagi obljub policije, da mu bodo pomagali pri pogajanju za nižjo kazen! Tudi sami veste, da je prevaral 'pol Slovenije',« je županov sin zavrnil obtožbe na svoj račun. Zatrdil je, da od KPL ni prejel nikakršnih plačil »ne v gotovini ne kako drugače, nisem posloval z njimi in niti nikoli nisem bil na sedežu družbe oziroma se nisem dobival z zaposlenimi iz te družbe«.
Prikriti ukrepi več mesecev
Predstavnik policije Drago Menegalija je potrdil, da so policisti pri preiskavi teh kaznivih dejanj poleg klasičnih uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Te so izvajali več mesecev. »Drugih podatkov vam ne moremo posredovati, ker predkazenski postopek, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo, še vedno poteka,« je povedal Menegalija, ki je zagotovil, da so policisti prikrite ukrepe uporabljali skladno z določili zakona o kazenskem postopku. Prisluškovanje, snemanje, nadzor pisemskih in drugih pošiljk lahko policisti uporabijo le na podlagi odredbe pristojnega sodišča, in še to zgolj v takšnem obsegu, kot ga dovoljuje odredba. Dovoljeni so le pri preiskovanju najhujših kaznivih dejanj, kot so prekupčevanje z drogo, ugrabitve, pranje denarja, neupravičeno sprejemanje in dajanje daril, jemanje oziroma dajanje podkupnine, tihotapstvo, hudodelsko združevanje.
Uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov sodišče odobri, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega od najhujših kaznivih dejanj, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z na primer klasičnimi policijskimi ukrepi dokazov ne da zbrati oziroma bi zbiranje dokazov na klasičen način lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, je povedal Menegalija.
Na sodišču so ti dokazi enakovredni vsem ostalim. Če se ugotovi, da so bili pridobljeni na nezakonit način, so »neveljavni« in jih je treba izločiti iz sodnega spisa. Prav tako pa tudi vsak drug dokaz, ki je bil pridobljen na njihovi podlagi – gre za tako imenovano doktrino sadežev zastrupljenega drevesa.
Poklical je direktorja VO-KA
Nacionalni preiskovalni urad Jankoviću očita tudi, da je po obisku predstavnika KPL poklical direktorja javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija in mu naročil, naj spremeni razpisne pogoje v javnem razpisu za prenovo vodovoda in komunalne infrastrukture na Rakovi Jelši. Javno podjetje je od ponudnikov namreč sprva zahtevalo dokazilo, da so v zadnjih petih letih opravili en projekt komunalne infrastrukture v vrednosti dveh milijonov evrov. »Res je. Ko je prišel (predstavnik KPL, op. p.), je rekel, da je razpis prirejen za Hidrotehnik in zato sem direktorju VO-KA rekel, naj prehude pogoje dajo ven iz razpisa,« je priznal Janković. Medtem pa so v javnem podjetju zagotovili, da »župan pri pripravi javnih razpisov ni posredoval. Razpisno dokumentacijo potrdi strokovna komisija.« V VO-KA z Jankovićem torej očitno niso uskladili zgodbe o razpisu.
Janković je še poudaril, da KPL na koncu ni dobil posla na Rakovi Jelši. Vodovod-Kanalizacija ga je zaupala Hidrotehniku, ki je po Jankovićevih besedah svojo prvotno ponudbo znižal za 41 odstotkov: »To samo dokazuje, da pri nas posle dobivajo res tisti, ki dajo najnižjo ceno ob primerni kvaliteti.«
»Prirejanja razpisov so pogosta«
Nekdanji predsednik državne revizijske komisije Samo Červek na podlagi izkušenj trdi, da v Sloveniji pogosto prirejajo javne razpise, čeprav naj bi ravno ti postopki zagotavljali enakopravno obravnavo ponudnikov in transparentnost postopka. »Spomnim se nekaj primerov iz časov v revizijski komisiji, ko sem bil stoodstotno prepričan, da so bili razpisi prilagojeni v naprej znanemu ponudniku. A procesno je bilo vse v redu, nismo mogli ukrepati, ker smo imeli samo indice. Toda naključij je bilo toliko, da niso mogla biti le naključja,« je prepričan Červek.
Nekdanji predsednik revizijske komisije opozarja, da zakonodaja ne more preprečiti vseh morebitnih zlorab na področju javnega naročanja: »Sploh ne v Sloveniji, kjer je iskanje lukenj v zakonu državni šport. A že stari Rimljani so rekli, da je zakon nekakšen minimum morale, nekakšen minimalni etični okvir. Nam manjka red, čut za moralo, da bi se prirejanje razpisov nehalo. Dokler bo v naši državi stanje vrednot takšno, kot je zdaj, ne verjamem, da bi kakršne koli spremembe zakonodaje te anomalije odpravile. Z javnim denarjem se bo še naprej delalo kot svinja z mehom.«
