Glasbenika s presežkom ne dela le brezhibna tehnična izvedba, temveč tudi njegov odnos do sveta, do običajnega življenja. Eva Tomšič pri svojih dvajsetih letih kaže tako glasbeno kot življenjsko zrelost. K temu je veliko pripomogel zgodnji odhod iz domačega Kopra v Bruselj, kjer zdaj že končuje dodiplomski študij na tamkajšnjem konservatoriju.
»Morda ne odigram vedno vsega popolno, vendar zraven vselej dodam neko svojo izkušnjo. Ne gre le za interpretacijo, temveč za celotno pojavnost. Ljudje pravijo, da si me zapomnijo, ker jim dam doživetje. V tem tudi vidim smisel glasbenega ustvarjanja, da skozi delo nekoga drugega nekaj sporočim naprej.« Na oder vedno pride z zgodbo, vse, kar počne, pa ima glasbeno logiko: fraziranje, dinamika, oblika skladbe.
Lavreatka v Izraelu
Nekaj malega truda je bilo po napornem tekmovanju v Izraelu poplačanega z nepričakovanim sprejemom po vrnitvi v četrtek, ko so jo z baloni v rokah na glasbeni šoli v Kopru pričakali učenci harfe iz razreda njene nekdanje profesorice Lučke Joksić. Kajti tekmovanje res ni od muh. Trajalo je dva tedna, zgoščeno v štiri tekmovalne etape, Tomšičeva pa je morala na pamet odigrati za štiri ure glasbe. Samo eno skladbo so si harfisti lahko izbrali sami, sicer pa je bila literatura predpisana; zelo zahtevna in redko izvajana zunaj tega tekmovanja. Vendar pa bo Koncert za harfo in orkester v Es-duru Eliasa Parisha Alvarsa, ki je bil del tekmovanja, že februarja ponovila z Orkestrom Slovenske filharmonije. To solistično čast si je prislužila kot absolutna zmagovalka na zadnjem nacionalnem tekmovanju Temsig. Koncert je redko izvajan, ker je tehnično zelo zahteven, težko pa je priti tudi do orkestrskih not.
Na to prestižno tekmovanje, ki je vsaka tri leta in za harfiste pomeni to, kar recimo za violončeliste pomeni tekmovanje Čajkovskega, pridejo le najboljši. Izberejo jih na podlagi posnetkov, življenjepisa in priporočil. V Izrael so letos na 19. tekmovanje povabili 23 najboljših. Kakšna je bila konkurenca, priča tudi dejstvo, da jih kar nekaj že več let igra v profesionalnih orkestrih. Tudi 13 let starejša zmagovalka, Kitajka Yuying Chen. Tekmovanje je nedvomno referenca, ki bo zaznamovala njen življenjepis. Pred leti se ga je udeležila tudi njena sedanja profesorica Jana Bouškova, harfistka Češke filharmonije. »Ob njej se mi je uspelo razviti v inteligentno glasbenico,« jo pohvali Tomšičeva. Ravno na njeno pobudo je odšla na to tekmovanje.
V prvih dveh etapah so igrali solistično, v zadnji svečano z orkestrom, v tretji pa so se tekmovalci srečali s komorno igro in profesionalno komorno skupino, v kateri igrata tudi člana orkestra Izraelskih filharmonikov. In tudi tam, podobno kot poleti ob obisku tega orkestra v Ljubljani, ni šlo mimo pozivov k bojkotu tekmovanja v solidarnost Palestincem. Vsakič na to tekmovanje menda prihajajo podobne pobude. Iz varnostnih razlogov so letos tekmovanje celo preselili iz Tel Aviva v Ako, na sever Izraela.
Le še korak in kanček sreče
Eva Tomšič ne bo le solistka, želi igrati v kakšnem komornem sestavu, predvsem pa v orkestru. In to v najboljšem orkestru na svetu! Pri Berlinskih filharmonikih že imamo enega Slovenca, rogista Andreja Žusta. Februarja bo opravljala avdicijo za sprejem na Akademijo Berlinskih filharmonikov, kamor sprejemajo mlade talente, najverjetnejše bodoče sodelavce. Biti na njihovi akademiji pomeni praktično že sodelovati v velikem orkestru; če kdo zboli ali če neka skladba zahteva več istih inštrumentov, so med zamenjavami ti mladi podiplomski študenti na posebnem prioritetnem seznamu.
Po dveh letih akademije je do redne službe v orkestru morda samo še korak. Ker orkester po navadi potrebuje samo enega harfista in po potrebi potem najemajo zamenjave, tudi na akademijo sprejmejo le enega harfista na dve leti. Naša mlada harfistka hoče zdaj to priložnost zagrabiti z obema rokama. Če pa ji ne uspe, ima v rokavu še kakšen adut: nadaljevati podiplomski študij pri isti profesorici, kot je sedaj, hkrati pa na glasbeni akademiji v Berlinu, kjer poučuje harfistka Berlinske filharmonije, priti do profesure. Vmes pa čakati na novo avdicijo za sprejem na Akademijo Berlinskih filharmonikov.
