»Nisem mogel verjeti, da tarče tako zlahka padajo. Kar poneslo me je. Morda sem bil prehitro zadovoljen. Za zadnji strel sem za sekundo upočasnil, počakal in zgrešil,« je Klemen Bauer (18. mesto) z malo grenkega priokusa pospremil dober nastop, s čimer je v pokljuški idili reševal čast slovenskega biatlona. Jakov Fak je ob velikem pričakovanju imel zelo slab dan v smučini in končal celo zunaj trideseterice (36.) ter pozneje ugibal, kaj bi lahko bil vzrok težav.
Da Jakov Fak ni pravi, je malce tožil že zadnje dni, a velikokrat je tako tarnanje le slab občutek pred pomembno tekmo, ko se tudi zaradi domačega terena nabere kup dodatnih medijskih in sponzorskih obveznosti. Žal je bila bojazen upravičena. Začel je v svojem slogu, bil v prvem 3,3-kilometrskem krogu še izjemno hiter (deseti čas), podobno kot večni Ole Einar Bjoerndalen, in popoln na strelišču. Ko pa je v drugem krogu v zelo strm del na Mesnevec v ravninskem koraku ena-ena mimo kot raketa priletel Francoz Martin Fourcade, je bil prizemljen.
»Bilo mi je težko, mučil sem se. Vedel sem, da so tekmeci hitrejši. Prvi občutki so bili dobri, potem je bilo le še mučenje. Hitreje ko se v začetku zaženeš, slabše je. Tako je bilo z mano,« je razmišljal po tekmi Jakov Fak. Fourcade ga ni psihično strl. Je zagrizen do konca. Marko Dolenc, predsednik panoge za biatlon, ki je tekmo spremljal ob trenerju Tomašu Kosu, je takole opisal dogajanje: »Jakov je športnik, ki ne bo nikomur prepustil ničesar, tudi če gre za igrico človek ne jezi se.« Kako hudo je Jakov omagal v zadnji tretjini, dokazuje podatek, da sta bila hitrejša celo Miha Dovžan in Rok Tršan. Zelo neobičajno. Vzrok je lahko globlji kot zgolj slab dan, kar bo skušala odkriti zdravnica Nada Kozjek. Po dnevu počitka bo na sobotni zasledovalni tekmi začel minuto in pol za zmagovalcem Nemcem Schemppom.
Navijači podžgali Bauerja
Klemen Bauer je pred okoli 2500 glasnimi navijači, predvsem šolarji, doživel manjši šok. S hitrim streljanjem, ki je sicer njegova stalna vrlina, včeraj pa sta bila med deseterico najhitrejših tudi Fak in mladi up Miha Dovžan, je zadeval tarče kot za stavo. »Kar zaneslo me je. Mislil sem, da bo tudi deseta tarča padla s tako lahkoto. Očitno se bom moral navaditi, da vse tarče padajo,« se mu je smejalo v cilju, navdušenemu nad fantastičnim vzdušjem. Ponosen je bil nase, da je ostal zbran in sproščen, čeprav je znan po tem, da ga prevelika evforija pričakovanj in množica ob ogradi zaneseta. »Glasna spodbuda me je le dodatno podžgala. S stadiona sem kar poletel. Ob koncu tedna bo verjetno še huje. V smučini sem imel dober občutek. Vedel sem, da bo zaradi mojih težav jeseni, ki so sedaj preteklost, moja tekaška forma rasla iz tekme v tekmo. Nisem se zmotil. V drugem od treh krogov sem bil še posebno hiter. Ujel sem ritem Rusa Garaničeva, ki je bil na koncu četrti, in mu brez težav sledil. Žal v zadnjem krogu nisem imel take sreče v tem pokru poteka tekme.«
Kljub nerodno zgrešeni zadnji tarči se je hitro potolažil, saj se tudi ob ničli ne bi zavihtel med deseterico, kar mu je uspelo pred šestimi leti, ko je bil sedmi. Z minuto in petimi sekundami zaostanka pa ima lep obet za zasledovalno tekmo. »Mislim, da je uvrstitev okoli petnajstega mesta moj domet. Želim si več, a vedno ko sem se glasno nadejal velikih rezultatov, se je to obrnilo. Bi bil pa tudi nedeljski skupinski start posebna nagrada.«
Skrivnost Bjoerndalnovih uspehov se skriva v motivaciji
Kralj Ole Einar Bjoerndalen je na Pokljuki znova pokazal svojo krono. Ko je imel marca 2005 za sabo že več kot štirideset zmag, smo ga na Pokljuki povprašali, kako to, da ob takem nizu prav v Sloveniji še ni zmagal. »Ali zares še ne?« se je začudil. Naslednji dan je zmagal. Veliki perfekcionist je potreboval le kanček motivacije več. Sedaj ima največ zmag na Pokljuki. Pet. Kljub bližnjemu 42. rojstnemu dnevu, ki ga bo praznoval konec januarja, je bil včeraj pred šesto zmago, 97. skupno. »V čem je skrivnost uspeha? Motivacija. Zagotovo motivacija,« je Gospod biatlon tudi včeraj potrdil preprosto formulo, ki je ne prodajajo v supermarketu. Za 15 sekund ga je s prav tako popolno strelsko predstavo in malce več živahnosti v smučini strl adut, 27–letni Simon Schempp. Rusa Garaničev in Slepov sta izrinila z zmagovalnega odra vodilnega Martina Fourcada. Za šampiona Schemppa je bil že druga zaporedna zmaga v sprintu po Hochfilznu. V Östersundu je zadel le dve tarči in se ni uvrstil niti med šestdeset za zasledovanje. »Odlična tekma, bil sem močan v glavi,« je bil v zimskem okolju navdušen Schempp. To je petnajsta nemška zmaga na 97 posamičnih tekmah pod Viševnikom.
Ko je večina mladih navdušencev že odvihrala s tribun, zadnje je v lepem športnem duhu čakala le stoterica, so po ramenih trepljali upa Miha Dovžana. Mladenič iz bližnjih Gorij, ki se je rodil pet dni pred Bjoerndalnovim dvajsetim rojstnim dnem, je zadel vseh deset tarč. Kljub idealnim vremenskim razmeram je bilo takih superstrelcev le 17. Kot pred dvema tednoma v Östersundu, kjer je bil 48., je bil s 47. mestom znova blizu biatlonskih točk. »Na prvi tako veliki tekmi pred domačimi navijači sem imel veliko tremo. Očitno mi pomaga. Ko sem v smučini lahko sledil Nemcu Arndu Peifferju, me je kar poneslo,« je bil Dovžan vriskaje vesel. Danes ob 14.30 bo na Pokljuki ženski sprint.
Izidi: 1. Schempp (Nem) 23:02,5 (0 zgrešenih strelov), 2. Bjoerndalen (Nor) + 15,2 (0), 3. Garaničev (Rus) + 25,1 (0), 18. Bauer + 1:05,5 (1), 36. Fak + 1:30,9 (1), 48. Dovžan + 1:50,5 (0), 70. Tršan + 2:31,1 (1), 90. Oblak (vsi Slo) 3:28,9 (3), svetovni pokal – skupno: 1. Fourcade (Fra) 294, 2. Bjoerndalen 255, 3. Schempp 228, 37. Bauer 58, 38. Fak 55.
