Različni pogledi na evropsko migracijsko politiko in načine reševanja begunske krize so včeraj še enkrat razgalili delitve znotraj Evropske unije. Že pred zasedanjem se je nakazovalo, da predlog za vzpostavitev sil evropske mejne straže na tokratnem evropskem svetu ne bo potrjen. Prevelika so bila nasprotovanja predvsem iz višegrajske četverice, da bi evropskim voditeljem uspelo že včeraj potrditi oblikovanje 1500 mož močnih evropskih sil, ki bi lahko za zaščito zunanjih meja v posamezni državi članici posredovale tudi brez njene odobritve.
Kot je pojasnil premier Miro Cerar, Slovenija to zamisel podpira kot del celovite rešitve za okrepljen nadzor na zunanjih evropskih mejah. Pri načrtovanih novih enotah mejne straže je pripravljena po svojih zmožnostih sodelovati tudi s svojimi silami. Da bi enote lahko namestili tudi na slovensko mejo s Hrvaško, Cerarja ne skrbi. Slovenska schengenska meja namreč ni tudi evropska zunanja meja, je pojasnil.
Razhajanja, kot jih še ni bilo
Razprava na evropskem svetu je bila tako kot že na minulih vrhih predvsem osredotočena na izpolnjevanje zavez držav članic glede preselitve 140.000 beguncev iz Italije in Grčije, od katerih so jih države doslej preselile zgolj 184. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je članice ponovno pozval k izpolnjevanju zavez solidarnosti. Prav tako so voditelji vnovič slišali opomin, naj za delo v enajstih italijanskih in grških zbirnih (hot spot) centrih zagotovijo osebje za Frontex in evropsko podporno agencijo za azil (EASO), saj drugače celotna preselitvena shema ne bo delovala. Toda da se zadnji vrh evropskih voditeljev letos spet končuje z razhajanji, niso skrivali niti glavni evropski politiki. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je ocenil, da so delitve znotraj EU postale nepregledne, takšnega razhajanja držav pa še ni doživel. Nemška kanclerka Angela Merkel je članice EU pozvala k več enotnosti.
Pred evropskim svetom sta se sicer – zdaj že skoraj tradicionalno – vnovič sešli politični skupini Evrope dveh hitrosti. Višegrajska četverica se je precej jasno zavzela proti novim predlaganim ukrepom evropske komisije za vzpostavitev mejne straže, saj je ocenila, da bi o nadaljnjih ukrepih lahko razpravljali šele potem, ko bi se ponovno zagotovil učinkovit nadzor nad zunanjo schengensko mejo. Kot je pozneje pojasnil madžarski premier Viktor Orban, sam ne nasprotuje mejni straži, a je treba doreči še podrobnosti njenega delovanja. Skoraj sočasno s sestankom Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške se je ponovno sestajala tudi skupina »voljnih držav«, tokrat na povabilo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna. Skupaj s predsedniki vlad Nemčije, Švedske, Finske, Belgije, Luksemburga, Portugalske, Grčije in Turčije je za skupno mizo sedel tudi slovenski premier Cerar, ki je vabilo na srečanje dobil v zadnjem hipu.
Mini vrh spet februarja
Razprava je potekala predvsem o prostovoljni preselitvi sirskih beguncev iz Turčije kot del rešitve za zajezitev begunskega toka. Seveda le, če bi po sklenitvi akcijskega načrta EU s Turčijo za temeljitejši nadzor na morski meji z Grčijo poslej deloval. Turškega premiera so udeleženci srečanja pozivali, naj tamkajšnje varnostne sile zagotovijo upad migracijskega toka v Evropo. Po Cerarjevih besedah so se na tem neformalnem razgovoru s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem pogovarjali predvsem, kako doseženi dogovor uresničiti in doseči, da bo Turčija večji del beguncev zadrževala na svojem ozemlju, kjer naj bi jim z dobljenim evropskim denarjem omogočala boljše življenjske pogoje.
O konkretnih številkah, koliko sirskih beguncev iz Turčije bi bila posamezna evropska država pripravljena prostovoljno sprejeti, na srečanju niso govorili. V preteklih tednih so se sicer pojavile številne špekulacije – od tega, da bi na zakonit način iz Turčije preselili pol milijona beguncev na leto, do precej manjše številke, 50.000 preselitev na leto. Premier Cerar je dejal, da je Slovenija načelno pripravljena sodelovati z manjšim sorazmernim deležem, ki pa mora biti v skladu z integracijskimi zmožnostmi Slovenije. O konkretnih številkah ni govoril. Je pa dodal, da država teh beguncev ne more sprejemati sedaj, ko so njene zmogljivosti polne zaradi tranzita migrantov.
