»Žica problema ne rešuje, temveč ga povečuje. Ne potrebujemo je. To nameravam povedati na sestanku s premierjem Mirom Cerarjem. Verjamem, da me bo sprejel.« S temi besedami je župan hrvaške Istrske županije Valter Flego v pogovoru za Dnevnik povzel sestanek z županskimi kolegi iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Občinski župani so ga pooblastili, da simbolično prevzame vodenje njihovega »upora« zoper žico. »Bodeča žica na žalost v Istro prinaša zgolj negativno gospodarsko in turistično podobo, ruši pa dobrososedske odnose,« pravi Flego. Po njegovem mnenju se mora Evropa enotno lotiti begunske krize, a ne z ograjami.
Bossman: govorica strpnosti
Župani istrskih občin Buzet, Buje, Umag, Oprtalj, Grožnjan, Lanišće, Koper, Izola, Piran, Hrpelje - Kozina, Ankaran, Trst in Milje so se včeraj sestali na mejnem prehodu Dragonja, ki je eno od »žarišč« upora proti bodeči žici.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je sicer včeraj pojasnjeval, da se migracijiski tokovi spreminjajo in da bo zato država morala ukrepe načrtovati na celotni meji.
»Nihče izmed nas županov ne oporeka pravici in dolžnosti naših domovin, da zagotovijo čim večjo stopnjo varnosti državljank in državljanov,« je po sestanku izjavil piranski župan Peter Bossman. »Vendar pa se tako grobe ukrepe, kot sta vojska in bodeča žica na mejah, sprejme izključno v skrajni sili in ne zgolj za vsak slučaj.«
V Beli krajini vsi besni
V Istri, na mejnih prehodih Brezovica pri Gradinu in Dragonja, različne civilne iniciative za soboto napovedujejo protestni shod. V nedeljo bo protestni shod v Kostelu ob Krki, ki je prav tako obdan z žico.
Nič kaj lahkega dela včeraj zvečer ni imel niti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga, ko je v Črnomlju prepričeval besne belokranjske turistične delavce, naravovarstvenike, lovce, ribiče in županjo Mojco Čemas Stjepanović o nujnosti žičnate ograje ob Kolpi. »Ste državni zankarji,« je bil neposreden Matija Koce, naravovarstvenik iz Poljanske doline. Državnemu sekretarju je pokazal pretresljivo fotografijo v mukah umrle košute, zapletene v žičnato ograjo.
Turistični delavec iz Radencev ob Kolpi Tine Lindič je državnemu sekretarju navrgel, da so na ministrstvu napačno ocenili tveganje, Špenga jih je za spoznanje pomiril s podatkom, da so na območju Vinice žičnato ograjo že začeli nadomeščati s panelno, kar naj bi v kratkem storili tudi na območju treh kampov na Vinici ter na metliškem kopališču. V strnjenih naseljih in na območjih, kjer prehode do zemljišč preprečuje žičnata ograja, bodo ljudem omogočili nemotene dostope, enako tudi na vstopno-izstopnih točkah za čolnarjenje. Divjad naj bi od ograje odvračali s kemičnimi sredstvi, električnimi pastirji in šelestečimi trakovi. »V enajstih mestih smo v teh dneh že uredili tudi odprtine za nemoten prehod živali. Torej delamo vse, da zmanjšamo negativne učinke ograj.«
Špenga je ob tem poudaril, da naj bi ministrstvo za gospodarstvo v nekaj tednih pripravilo enotno metodologijo za izračun škode, ki bo veljala za vso Slovenijo. Na območjih Dobove, Brežic, Gornje Radgone in Šentilja, kjer so bili deležni prvega vala beguncev, so gospodarsko in drugo škodo že popisali in podatke poslali na gospodarsko ministrstvo. A kot je poudaril metliški gostinec in hotelir Matjaž Pešelj, je skozi Posavje šlo na tisoče beguncev: »Kaj bo v primeru, če beguncev na našem območju ne bo, škoda pa bo zagotovo ogromna že zaradi same ograje?«
