Ljudje v Kranjsko Goro hodijo zaradi njene čarobnosti, lepot, pristnosti, pozitivnih doživetij, prvobitnosti... Tako je v desetletno strategijo razvoja turizma v Kranjski Gori, ki so jo potrdili občinski svetniki, zapisala avtorica Neda Kovačič. Pravljičen pridih ima tudi cena kranjskogorskih načrtov, ki so vredni skoraj sto milijonov evrov.
A že iz prejšnje strategije ostajata neuresničena projekta nove kabinske žičnice na Vitranc in ureditve okolice jezer Jasna. Zato ostajata v novi strategiji, kjer so si za cilj zadali tudi dokončanje plezalnega centra v Mojstrani in ponovno oživitev kampa v Gozdu - Martuljku. Ker občina denarja za te projekte nima, si veliko obeta tako od države kot od Evrope ter zasebnih investitorjev. Ključni paradni konj kranjskogorskega turizma pa je po mnenju avtorice Nordijski center Planica, ki ga bo moral za uspešno delovanje odlikovati »dober menedžment«.
Kranjska Gora je danes daleč od pravljice, opozarja občinska svetnica Vesna Kovačič. Medtem ko mora obiskovalec Kranjske Gore za dopoldansko smučanje na treh žičnicah, ki obratujejo, odšteti 26 evrov, se lahko čez mejo zgolj za dodatnih osem evrov spušča po 100 kilometrih belih strmin. »Dokler ne bomo tega uskladili, bo število domačih gostov še naprej upadalo, v nevarnosti pa so tudi tuji, če se bo kriza nadaljevala. Prišli bodo in se odpeljali dalje,« opozarja svetnica.
Delež nočitev domačih gostov se je v zadnjih dveh letih zmanjšal kar za sedem odstotkov. Kako jih privabiti, strategija ne omenja, saj je to po mnenju avtorice Nede Kovačič stvar trženja. Smo pa Slovenci v primerjavi s tujimi obiskovalci po njenem mnenju dokaj zahtevni in potrebujemo »drugačne zgodbe« kot tujci. Ti so zaslužni kar za 66 odstotkov vseh nočitev v tej turistični občini od skupno povprečno 460.000 na leto.
Mile zime bo rešilo trženje
Klimatskih sprememb, ki vplivajo na uspešnost zimske turistične sezone, strategija po mnenju svetnika Jožeta Dovžana ne upošteva dovolj. »Premalo omenja alternativne programe, ki bodo nadomeščali ponudbo prekratke zimske sezone.« A avtorica dokumenta se s tem ne strinja, saj je v njem omenila tudi najnovejše klimatske študije za ta del države. Njim prilagojena turistična ponudba pa je, dodaja, ponovno stvar trženja, ne pa element strategije.
»Strategija je skupek vseh želja, ki so jih na delavnicah predlagali vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s turizmom,« pojasnjuje župan Janez Hrovat. Oba z mag. Kovačičevo poudarjata, da bo temu dokumentu sledila še priprava strategije trženja kranjskogorskega turizma, ki bo več pozornosti namenila vmesnim turističnim sezonam.
Čeprav so načrti v strategiji po mnenju vodje prodaje v RTC žičnice Klavdije Gomboc finančno obsežni, niso preambiciozni, saj so nastali na podlagi realnih projektov. »Stvar lastnikov oziroma investitorjev pa je, da jih uresničijo,« dodaja. Direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav pa opozarja, da mora biti strategija zastavljena tako široko, saj le na njeni podlagi lahko nastajajo kakršni koli razpisi. »Pozorni moramo biti predvsem na to, kam želimo iti,« meni. Zato tudi nedoseženih ciljev o rasti nočitev iz pretekle strategije ne jemlje kot neuspeh. Ob tem dodaja, da se je vanje zajedla predvsem kriza, ki je leta 2004, ko je nastajala prejšnja strategija, še nihče ni slutil.
