Volkswagnu, ki ga čaka največji vpoklic vozil v zgodovini, se ne uspe otresti slabih novic. Potem ko je Evropska investicijska banka (EIB) že oktobra pojasnila, da je začela preverjati, ali je VW posojila, ki mu jih je banka odobrila za razvoj okolju prijaznih motorjev, porabil v skladu s pogodbo, se je v preiskavo zdaj vključil še Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf). Pod drobnogledom urada je 4,6 milijarde evrov posojil, ki jih je VW od EIB prejemal od leta 1990 dalje in jih še ni v celoti poplačal.
EIB je VW, poleg že omenjenih 4,6 milijarde evrov posojil, od leta 1990 dalje po svetu odobrila še dodatnih 0,5 milijarde evrov posojil. Ali so tudi slednja predmet notranje preiskave, v EIB ne razkrivajo. VW je v »nemilosti« še pri eni banki, in sicer pri Evropski banki za obnovo in razvoj, ki naj bi po poročanju Reutersa zamrznila 250 milijonov evrov že odobrenih posojil za gradnjo nove tovarne na Poljskem.
Najtežje posledice bodo v ZDA
Medtem so nemški preiskovalni organi preiskavo goljufij z nameščanjem spornih programskih rešitev v dizelskih motorjih razširili še na nekaj zaposlenih v ključnem dobavitelju programske opreme, družbi Bosch. Imena morebitnih osumljencev še niso znana, šlo pa naj bi za skupino zaposlenih, ki je sodelovala z VW pri nameščanju zdaj sporne opreme.
Množici različnih preiskav, ki po vsem svetu potekajo proti VW – najtežje finančne posledice lahko VW pričakuje v ZDA, kjer je škandal tudi izbruhnil –, se bo pridružila še preiskava evropskega parlamenta. Poslanci so namreč včeraj izglasovali ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preverila, kakšno odgovornost za kršenje okoljskih standardov v VW nosijo evropska komisija in pristojni nacionalni organi. Poslance med drugim zanima, ali so države odpovedale pri vzpostavljanju ustreznih mehanizmov za učinkovito kaznovanje proizvajalcev ob kršitvah zakonodaje in ali so komisija in članice EU vedele za uporabo sporne programske opreme že pred 18. septembrom, ko je afera izbruhnila. Tako naj bi raziskovalni center evropske komisije že leta 2013 v poročilu o programski opremi, ki omogoča potvarjanje rezultatov merjenja izpuhov, opozarjal na te probleme. S problemom pa naj bi bila seznanjena tudi nemška vlada, a ni ukrepala, kar veliko pove o veliki lobistični moči avtomobilske industrije ne le v Nemčiji, ampak na splošno v svetu.
