Zdravko Mamić je najvplivnejši človek hrvaškega nogometa. Nanj se kot po tekočem traku lepijo odmevne afere, iztekajoče se leto pa si bo zapomnil tudi po dvakratnem obisku zagrebškega zapora Remetinec.
Zbežal iz skromnega življenja
Alfa in omega Dinama, serijskih hrvaških prvakov v nogometu, dviguje prah na vsakem koraku. Funkcionarsko kariero je začel že pri 23 letih, ko je na stadion Maksimir prišel karizmatični trener Miroslav Ćiro Blažević, s katerim sta spletla posebno prijateljsko vez. Vstop v nogomet je bil za Zdravka Mamića pravzaprav beg iz skromnega življenja. Pred tem je bil namreč manj pomemben trgovski potnik obrobnega srbskega podjetja iz Vranja. Kot najstnik se je le za kratek čas aktivno ukvarjal z nogometom. Bolj ga je privlačilo navijaštvo. Izdeloval je transparente s kočljivo vsebino, ki je bila usmerjena proti takratni upravi Dinama. Zamudil ni nobene tekme, udeleževal se je tudi gostovanj nogometašev v modrih dresih.
Med vojno na Balkanu je v klubu prvič prevzel direktorsko funkcijo. Takrat je imel Dinamo veliko zaslombo v vrhu države, še posebno pri takratnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Mamić nikdar ni skrival simpatij do nacionalistične politike. Vseskozi je veljal za podpornika relativne zmagovalke zadnjih hrvaških parlamentarnih volitev HDZ. Na raznih tiskovnih konferencah Dinama je izkoristil priložnost in širil desničarsko ideologijo, videvali pa so ga tudi na zborovanjih stranke HDZ. Na medmrežju so prava uspešnica postali njegovi vročekrvni izbruhi, ko se je večkrat verbalno znesel nad novinarji, ki so mu postavljali neprijetna vprašanja. »Takšen način komunikacije ni v skladu s civiliziranim svetom,« je za Dnevnik na premieri letošnje lige prvakov v Zagrebu omenil novinar Jutarnjega lista Alen Lesički.
Mu bodo stopili na prste?
V zadnjem obdobju se vendarle zdi, da bi organi pregona Zdravku Mamiću lahko onemogočili nesporno vladavino v hrvaškem nogometu. Že res, da je Dinamo pod njegovim vodstvom žel uspehe na igrišču in za astronomske vsote denarja prodajal igralce v tuje klube, toda nad poslovanjem Mamića je vedno visela senca dvoma. Javnost mu očita tudi prevelik vpliv v Hrvaški nogometni zvezi, ki jo vodi njegov prijatelj in zaveznik Davor Šuker. Mediji poročajo, da je imel ravno Mamić glavno besedo pri imenovanju novega hrvaškega selektorja Anteja Čačića.
Letos poleti se je Mamić soočil z očitki podkupovanja in utaje davkov. Hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala ga je osumil, da je klub in državo oškodoval za slabih sedem milijonov evrov. Skupaj z bratom Zoranom Mamićem, ki je še vedno glavni trener kluba, sta pristala v zaporu, od koder so ju na podlagi varščine v višini slabega milijona evrov izpustili. A prostost za Zdravka Mamića ni bila dolgotrajna. Jeseni so ga mediji obtožili neposrednih povezav z eno od hrvaških ustavnih sodnic, nato je moral skupaj s sinom Mariem Mamićem znova za zapahe zaradi očitkov o oškodovanju kluba pri prestopih igralcev v višini 26 milijonov evrov. Tudi v drugem poskusu ni dolgo zdržal za rešetkami. Njegovi prijatelji – teh ima zelo veliko – so mu plačali visoko varščino (skoraj dva milijona evrov), za katero so zastavili tudi nepremičnine. Za zdaj se Zdravko Mamić uspešno izmika roki pravice, a vprašanje, kako dolgo bo še uspešen.
