Bolezni srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti, se s staranjem prebivalstva dodatno stopnjujejo, saj imajo starejši pogosto več pridruženih obolenj, ki otežujejo optimalno obravnavo bolnikov. To velja tudi za srčno popuščanje, ki ima še zlasti slabo prognozo, saj je umrljivost večja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj, in je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, ki narašča po pojavnosti in pogostosti. Tudi to kaže pripisati staranju prebivalstva, a hkrati tudi boljšemu zdravljenju koronarne bolezni, zlasti srčnega infarkta, zaradi česar preživi tudi vse več bolnikov, ki imajo kronično okvaro srčne mišice.
Ocenjujejo, da je v Evropi več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave kažejo, da vsako leto zboli do pet bolnikov na 1000 ljudi, bolnikov s srčnim popuščanjem pa je od tri do dvajset na 1000 ljudi.
Vzrok je nabiranje vode v pljučih in drugod po telesu
Srčno popuščanje se kaže s širokim razponom težav in znakov, ki so večinoma neznačilni oziroma jih lahko povzročajo različne bolezni. Na začetku je bolnik med telesno obremenitvijo hitro utrujen in težko diha. Ko pa srčno popuščanje napreduje, se pojavi težko dihanje že pri hoji po ravnem, nato tudi v mirovanju. Dihanje je oteženo, ker se v pljučih nabira voda. Bolnik ima težave zlasti v ležečem položaju.
Najhujša oblika srčnega popuščanja je pljučni edem, ki ogroža bolnikovo življenje, saj se lahko zaduši. Tudi za to je vzrok nabiranje vode v pljučih. Zaradi nabiranja vode drugod po telesu pa se pojavijo še otekline nog, trebuha, žile na vratu nabreknejo, otekajo tudi trebušni organi, kar povzroča slabo prebavo, slab tek in zaradi zateklih jeter trebušno bolečino pod desnim rebrnim lokom. Pri težkih oblikah se pojavijo modrikaste ustnice, uhlji in prsti.
Slaba ozaveščenost
V Sloveniji sta najpogostejša vzroka za srčno popuščanje koronarna bolezen in arterijska hipertenzija, redkeje pa bolezni srčne mišice in okvare srčnih zaklopk. Bolniki so večinoma starejši in imajo pogosto več pridruženih obolenj, kot so sladkorna, kronična ledvična bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen in bolezni drugih organskih sistemov.
Kljub izrednemu epidemiološkemu pomenu je ozaveščenost glede pomena in pogostosti srčnega popuščanja pri nas, kot ocenjuje Zveza za srčno popuščanje pri Evropskem kardiološkem združenju, nezadostna tako med laično kot tudi strokovno javnostjo. Zato so pred petimi leti sprožili akcijo Evropski dan ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki poteka drugi konec tedna maja in povezuje več aktivnosti.
»V te aktivnosti smo vključeni od leta 2011 in smo bili že dvakrat med prejemniki nagrade za posebne dosežke, ki jo podeljuje Zveza za srčno popuščanje pri Evropskem kardiološkem združenju,« je povedal prof. dr. Mitja Lainščak, predsedujoči Delovne skupine za srčno popuščanje. Ob tem dnevu poskrbijo za različne aktivnosti po vsej Sloveniji in izvajajo izobraževanje za ekipe strokovnjakov iz bolnišnic in zdravstvenih domov. Pripravljajo tudi analizo hospitalizacij v zadnjem desetletju, ki bo osnova za načrtovanje ukrepov optimizacije obravnave na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Predstavili jo bodo v nekaj mesecih.
