V Vipavskem Križu pri Ajdovščini bo drevi skupna seja sedmih občin. To pomeni šest županov, en podžupan, 144 svetnikov in še nekaj predstavnikov posameznih občinskih uprav. Na okroglo 160 ljudi. Zgodovinski dogodek, ki ga na Primorskem še ni bilo. Občine je na skupni seji združil boj proti državi. Zahtevali bodo dvig povprečnine na 536 evrov, saj so prepričani, da vlada in državni zbor s sedanjim zneskom delujeta v nasprotju s pravili pravne države in ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave. Pogovorili se bodo tudi o obujanju življenja in turizma ob reki Vipavi, ki teče skozi vse občine, in o skupni tržni znamki Vipavske doline.
Če bi v Sloveniji že imeli pokrajine, bi ta ceremonial veliko lažje, z manj potrebnimi stoli in logističnimi manevri opravili na ravni pokrajinske uprave. A sedanja vlada se pokrajinam v predlogu strategije razvoja lokalne samouprave odpoveduje in Slovenijo v prihodnje vidi brez njih. Analize Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), na katere se opirajo, so namreč pokazale, da bi bila njihova ustanovitev prevelik finančni, kadrovski, organizacijski in politični napor. Državni uradniki menijo, da bi lahko naloge, ki naj bi jih pokrajine opravljale, povsem enakopravno izvajale druge že obstoječe oblasti – regijske razvojne agencije ali medobčinske uprave oziroma predvideni upravni okraji, ki bi v posameznih regijah na enem mestu združevali upravne enote in druge državne službe.
»Če se zamaje vlada, se zamaje 85 odstotkov sistema«
Župan Pivke in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pravi, da so občine strategijo težko pričakovale, na koncu pa dobile dokument, ki ne rešuje težav lokalne samouprave in ni primeren za nadaljnjo obravnavo. »Pričakovali bi, da bo to dokument, ki bo krepil decentralizacijo, a gre v popolnoma drugo smer. Predlog, da bi naloge pokrajin prevzeli upravni okraji, je predlog o totalni centralizaciji in povsem mimo,« meni Smrdelj. Tudi nekateri drugi župani vidijo smisel upravnih okrajev v racionalizaciji državnih služb, inšpektoratov in izpostav, svarijo pa, da ti kot podaljšana roka države ne morejo biti nadomestilo za pokrajine. »Pokrajina nima nadomestila in prepričan sem, da se nam ustanovitev izplača,« Smrdelj zanika vladno tezo o tem, da bi bile pokrajine v tem trenutku predrage. »Pokrajine pomenijo razvoj in stabilno delovanje države. V primeru, da bi jih imeli, državljani morebitnih vladnih in državnih kriz sploh ne bi čutili, saj bi vse delovalo naprej. Sedaj pa se nam zamaje vlada, hkrati pa še 85 odstotkov celotnega sistema,« opozarja župan. Ob tem pa posvari, da je »seveda treba paziti, da nam z ustanavljanjem pokrajin ne uidejo tudi stroški«. Za začasno premostitev regionalnih težav do ustanovitve pokrajin pa kot edine smiselne za prevzem regijskih pristojnosti predlaga regijske razvojne agencije. Seveda poenotene, saj sedaj delujejo zelo različno: nekatere kot zavodi, druge kot družbe, prve v javni, druge v mešani, tretje pa v povsem zasebni lasti.
»Funkcionarjev in pokrajinskih uprav ne potrebujemo«
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in strokovnjak za upravno pravo dr. Gorazd Trpin strah županov pred podaljšano roko države in centralizmom ocenjuje kot iracionalen. Predlog države pozdravlja: »Pokrajina ni obvezna. Imamo države, denimo Portugalsko, ki dobro funkcionirajo tudi brez druge stopnje oblasti.« Strinja se z idejo vlade, da je treba okrepiti že obstoječe oblike oblasti, tako imenovane paradržavne centre, da bodo občinam v pomoč. Tudi on kot trenutno najprimernejše »nadomestilo« pokrajin izpostavlja razvojne agencije, upravne okraje pa vidi kot prvo stopnjo na poti do morebitne kasnejše uvedbe pokrajin. »So ena od poti, ki bi združile občine in obenem upravne enote. Občinam ne prevzemajo funkcij, lahko pa nanje prenesemo nekatere državne naloge, predvsem na področjih koordinacije, razvoja in nadzora. Vpeljali bi jih lahko brez pretresa in poceni,« je prepričan. Vzpostavitev pokrajinske ravni bi na drugi strani zahtevala politično in upravno infrastrukturo, torej voljene funkcionarje in pokrajinsko upravo. Tega pa po mnenju Trpina ne potrebujemo.
