Pokrajine bi bile za Slovenijo predrag in prezahteven poseg. Takšno je najnovejše mnenje predstavnikov vlade in ministrstva za javno upravo. Po skoraj četrt stoletja priprav, razprav in čustvenih pogledov na pokrajinsko razdelitev Slovenije je to prvi jasen zapis in napoved, da pokrajin v Sloveniji verjetno nikoli ne bo. V vladi in na ministrstvu so se oprli na mnenje mednarodne organizacije OECD, da bi bila ustanovitev pokrajin drag, kadrovsko in organizacijsko zahteven poseg ter v nesorazmerju s pričakovanimi učinki.
Nezadovoljstvo s predlogom
Država zdaj v razmislek ponuja predlog, da bi naloge pokrajin opravljali predvideni upravni okraji, ki naj bi nadomestili dosedanjih 58 upravnih enot, ali pa zveze občin na ravni medobčinskega sodelovanja. Vlada meni, da to ne bi bil pregrob poseg v dosedanjo ureditev in da gre za politično uresničljivo rešitev. Prav politična nesoglasja so bila namreč vzrok temu, da Slovenija pokrajin v 24-letni zgodovini ni bila sposobna iz (pre)številnih papirjev spraviti v življenje.
Nekdanji minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, ki je s predlogom zakona o pokrajinah leta 2008 prišel najdlje in se aktivno zavzemal zanje, je prepričan, da je to napaka. V strategiji, ki je »narejena brez predhodnih analiz in brez ciljev, kam želimo priti«, čuti vonj po centralizaciji. Prepričan je, da so pokrajine danes bistveno bolj potrebne kot leta 2008, ker smo po njegovem mnenju zdaj v bistveno večjih težavah. »S takšno odločitvijo smo ostali brez regionalnega razvoja,« je prepričan.
Tudi Franc Čebulj, župan občine Cerklje, nekdanji poslanec in nasprotnik predrobne delitve Slovenije, s takšno odločitvijo ni zadovoljen. »Tako kot še z mnogimi drugimi odločitvami zdajšnje vlade in tlačenjem občin, se tudi s tem ne strinjam. Razočaran sem,« pravi Čebulj. »Potrebujemo šest pokrajin in Ljubljano s statusom glavnega mesta,« je prepričan.
Nad predlogom vlade je presenečen tudi strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Janez Šmidovnik. »To je napaka. Resen problem, potreben resne obravnave. Pokrajine bi lahko bile nosilni steber marsikaterih služb, ki jih trenutno nimamo. Vsako leto imamo tri poplave, nimamo pa nikogar, ki bi na terenu snoval obrambo pred vodami. Tudi izdajo gradbenih dovoljenj bi lahko prenesli nanje, občine tega namreč ne bodo sposobne početi,« je prepričan Šmidovnik, ki dodaja, da so pokrajine še vedno zapisane v ustavi in zato tudi naša ustavna pravica.
Raje medobčinske uprave in upravni okraji
Pisci strategije razvoja lokalne samouprave, ki je nastala v Službi za lokalno samoupravo, ki jo vodi Roman Lavtar, so pristojnosti pokrajin prenesli na trenutno napol obstoječe oblasti. Eno od možnosti vidijo v medobčinskih upravah, ki naj bi po predlogu iz strategije vsaj na nekaterih področjih dela postale obvezne in ne več prostovoljne. Druga možnost so upravni okraji oziroma upravna središča, v katere bi država, kot pojasnjuje Lavtar, združila številne izpostave državnih služb na terenu – policijo, davkarijo, upravne enote, razne inšpekcijske službe, geodetske izpostave. »To ni realno. Nadomestila za pokrajine ni. Kdor predlaga kaj takega, ne pozna problematike na terenu,« pobudo komentira Žagar. Nedorečene so tudi pristojnosti, ki bi jih upravam oziroma okrajem prepustili. Strategija zgolj v grobem omenja prenos nalog na področju spodbujanja policentričnega razvoja, prostorskega načrtovanja, prometa, enakopravnega čezmejnega sodelovanja in učinkovitosti ter kakovosti upravljanja javnih storitev.
Najbližje pokrajinam leta 2008
Prvi poskusi ustanavljanja pokrajin sodijo takoj v osamosvojitveno leto 1991. Prvi osnutek zakona o pokrajinah je pripravila Drnovškova vlada leta 1998, osem let kasneje smo zaradi pokrajin spremenili celo ustavo. Najbolj vroča pokrajinska razprava se je vnela v letih 2007 in 2008, ko smo bili tudi najbližje dokončni pokrajinski razdelitvi. A bolj kot vsebina so tedaj razdvajala poimenovanja in predvideni sedeži pokrajin. Žagar meni, da so pokrajine takrat odnesle bližajoče se volitve in špekulacije politikov za glasove.
Podatka, koliko sredstev so za študije o ustanovitvi pokrajin doslej porabili državni organi, ministrstvo za javno upravo nima. Tudi Žagar o tem ne želi špekulirati. Majhni zagotovo niso bili. Že leta 2004 je namreč tedanja državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Astrid Prašnikar zapisala, da je samo pri največjih in temu primerno redkih političnih projektih vključenih toliko strokovnjakov, kot jih je bilo v takratnem mandatu pri projektu uvedbe pokrajin.
