»To ni pravično. Profesorjem in zdravnikom, ki po upokojitvi še delajo, nihče ne vzame pokojnine. Nam pa bodo vzeli še te borne fičnike,« je ogorčena Milica Pikel, ki je lani zaradi »ureditve dvojnega statusa« zaprla popoldansko obrt. Reaktivirala se ne bo, saj noče, da bi ji vzeli četrtino pokojnine, ki znaša borih 355 evrov.

Po oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) se bo podobno odločila večina upokojenih samostojnih podjetnikov. »Moder zakonodajalec, zlasti če je socialno naravnan, bi za delo voljne starostnike moral obravnavati prijazneje. Tako pa se bojimo, da se bo marsikdo znašel na svoj način in se podal med šušmarje, država pa bo s tem izgubila davkoplačevalce,« opozarja svetovalec OZS Peter Bavec.

Znižanje za skoraj 250 evrov

Medtem ko lahko upokojenci, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, skoraj povsod po Evropi ob polni pokojnini tudi delajo, pa to v Sloveniji v prihodnje ne bo več mogoče. Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo bo danes obravnaval državni zbor, določa, da lahko tisti z dvojnim statusom prejmejo največ 75 odstotkov pokojnine, pa še to v primeru, da opravljajo svoje delo za 25 odstotkov zavarovalnega časa, kar pomeni dve uri na dan oziroma 10 ur na teden. Če bodo hoteli obdržati vso pokojnino, bodo morali podjetje zapreti.

Glede na veljavno ureditev je to sicer bolje, saj so morali upokojenci po veljavnem pokojninskem zakonu (Zpiz-2) delati najmanj štiri ure dnevno, kar je pomenilo največ 50 odstotkov pokojnine. Po drugi strani pa je to slabše za tako imenovane upokojene samostojne podjetnike, ki so se upokojili po zakonu Zpiz-1 in se jim z letošnjim letom izteka že enkrat podaljšano prehodno obdobje za ureditev statusa v skladu z zakonom Zpiz-2. Ti samozaposleni upokojenci, za katere se je v zadnjih dveh letih močno zavzemal OZS, po novem ne bodo več prejemali celotne pokojnine in pavšalnih socialnih prispevkov v višini 64 evrov, ampak bodo morali tako kot vsi drugi plačevati najmanj 25 odstotkov prispevkov, pri tem pa bodo lahko imeli največ 75 odstotkov pokojnine.

Prispevki od najnižje zavarovalne osnove letos znašajo 330 evrov, v prihodnjem letu pa se bodo, kot pravi Bavec, zvišali na okoli 340 evrov, kar pomeni, da bodo za dve uri dela dnevno plačali približno 85 evrov. Če upoštevamo, da znaša povprečna starostna pokojnina 609 evrov, si bo ob tem povprečni upokojenec z dvojnim statusom zmanjšal pokojnino še za nekaj več kot 150 evrov.

Predlog zakona uvaja enako obravnavo za vse zavarovance tudi glede pravice do 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine. Doslej so jo imeli le zaposleni oziroma samozaposleni za polni delovni čas, ki so se upokojili po zakonu Zpiz-2, zdaj pa se ta možnost razširja tudi na tiste, ki izpolnjujejo pogoje po starejših predpisih (Zpiz in Zpiz-1). Izplačilo tudi ne bo več omejeno na starost 65 let.

Mogoča je celo ustavna presoja

OZS, ki je v pogajanjih predlagal, da bi lahko podjetnik, ki izpolni oba pogoja za starostno upokojitev (po preteku prehodnega obdobja bo to 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa), prejemal celotno pokojnino, od svoje dejavnosti pa plačeval polne prispevke in davke, je s predlaganimi vladnimi rešitvami močno nezadovoljen in napoveduje ustavno presojo. Po Bavčevih besedah tako zaradi neenakopravnosti s tistimi, ki ob polni pokojnini delajo po avtorskih, podjemnih in drugih civilnopravnih pogodbah, kot tudi zaradi prekomernega posega v že pridobljene pravice upokojenih samostojnih podjetnikov.