Skupina ima sicer sedež v Švici, vendar pa smo mednarodna skupina s 17 podružnicami po vsem svetu. Vsak del skupine ima svoje navade in kulturne značilnosti, zaradi česar je delo v skupini še toliko zanimivejše. Čeprav je skupina švicarska, ima na primer glavni direktor avstrijsko-nemške korenine, zaposleni prihajajo iz Nemčije, z Danskega, Norveškega, iz Amerike in tako dalje. Slovenci smo drugim narodom pokazali ustvarjalnost, hitrost razvoja in kako se dela s srcem. Klika in Sportradar sta se v teh letih razvila v zreli družbi, rast v prihodkih pa je predvsem odraz našega pozitivnega prispevka skupini.
Iz start upa ste se razvili v srednje veliko in zelo uspešno podjetje. Kje so zdaj vaši prijatelji Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič in Žiga Mahkovec, s katerimi ste pred 12 leti skupaj ustanovili podjetje, pred tem pa ste delali v Hermes Softlabu?Vsi razen Žige so še vedno v Kliki. Žiga pa se je preselil v San Francisco, pet let je delal pri Googlu, zdaj pa je vodja inženirske skupine pri Dropboxu. Z njim še vedno ohranjamo redne stike in si izmenjujemo različne izkušnje.
Kako ste sploh začeli sodelovati z vodilnim svetovnim ponudnikom športnih podatkov?Po uspešnem začetnem sodelovanju leta 2011 smo v povezovanju videli obojestranske koristi. Prodaja podjetja nam ni najbolj dišala, zato smo se na koncu dogovorili za izmenjavo deležev. Cilj združitve je bil pospešitev razvoja novih izdelkov, pripeljati svež pogled v Sportradarjev poslovni model in izkoristiti trend vedno večje uporabe mobilnih naprav. Klika je sčasoma postala največji IT-oddelek v skupini, Sportradar pa je v teh letih svojo vrednost povečal za sedemkrat. Pravzaprav smo mi »naleteli« na Sportradar. Pred petimi leti smo bolje organizirali prodajo na tuje trge in se osredotočili na švicarski, nemški in avstrijski trg. Ker smo napredno podjetje na področju mobilne tehnologije in ker so bile tovrstne tehnologije v tem času v vzponu, je Sportradar zaznal, da lahko skupaj naredimo nekaj večjega. Prvo sodelovanje je bilo projektno, kasneje pa smo se začeli pogovarjati o združitvi.
Kako hitro se razvija mobilna industrija in kako vam uspe preprečiti, da vas drugi ne prehitijo?Mobilna revolucija je predvsem omogočila spremembo poslovnih modelov. Za Sportradar je to pomenilo, da smo se iz klasičnega ponudnika, ki enosmerno prenaša športne podatke, preoblikovali v ponudnika, ki je neposredno v stiku z vsakim končnim uporabnikom svojih strank. Z zbiranjem načina uporabe podatkov in navad uporabnikov pa se spreminjamo v globalno platformo športnih podatkov in športnih čustev.
Kaj to sploh pomeni?Pred tem smo podatke pošiljali le naši neposredni stranki, na primer Dnevniku. Tam ste podatke obdelovali sami, mi pa nismo vedeli niti tega, koliko uporabnikov imate. Po štirih letih smo to spremenili, tako da imamo zdaj že pripravljene vizualizacije in druge rešitve, ki jih lahko medijska hiša vključuje v svoje spletne in mobilne rešitve. To hkrati pomeni, da smo tudi mi v stiku z vsakim končnim uporabnikom. Tako vemo, na primer, koliko natančno je uporabnikov Dnevnika, kdo navija za Barcelono in kdo za Real Madrid. Če pa delaš še z drugimi svetovnimi medijskimi hišami in te podatke združiš, dobiš digitalizirana športna čustva. Ti podatki so zanimivi za analize, organizatorje športnih prireditev, sponzorje. Tako natančno vemo, da na primer ta trenutek 50.000 uporabnikov navija za Barcelono, 75.000 pa za Real Madrid.
Razvili ste aplikacijo trafika, ki založnikom pri nas omogoča objavljanje lastnih vsebin na mobilnih napravah. Kakšno vrednost ima za uporabnike in kakšno za medijske hiše?Trafiko smo vpeljali zaradi želje, da so tudi v Sloveniji dostopne moderne storitve, ki so bile v tujini že del vsakdana. Žal pa bomo trafiko zaradi ožanja naše usmeritve ugasnili v začetku prihodnjega leta.
Zakaj?Zato ker se bolj osredotočamo na Sportradar.
Menite, da je tisk že mrtev?Da, na žalost, tisk upada. Tisk bo po mojem mnenju še živel, vprašanje pa je, kakšen pomen bo imel v prihodnosti. Saj tudi televizija počasi izgublja pomembnost. Mlada generacija vsebine zdaj spremlja le na mobilnih napravah, televizije sploh ne gleda. Pri nas doma sicer imamo televizijo, gledamo pa jo le enkrat na leto.
Če je še pred štirimi leti v Kliki delalo 35 zaposlenih, ste imeli konec minulega leta že 87 zaposlenih, od tega osem študentov. Kaj pričakujete od ljudi, ki jih zaposlujete? Je to predvsem vrhunsko inženirsko znanje ali morda tudi posameznikova visoka čustvena inteligenca?Od zaposlenih se poleg omenjenih lastnosti pričakuje predvsem zmožnost hitrega učenja. Edina stalnica pri IT-tehnologijah je sprememba in če se ne prilagajaš ter učiš, ne ostaneš dolgo konkurenčen. Iščemo pa tudi željo po obvladovanju novih tehnologij in izzivov.
Kako privabljate študente za delo v podjetju? Imate namreč stimulativno delovno okolje, po vzoru ameriškega Googla…Med zaposlenimi in študenti ne delamo razlik, vsakega sodelavca, ki se izkaže, zaposlimo takoj, ko konča študij. Za pravega kandidata je stimulacija predvsem možnost učenja od najboljših inženirjev v Sloveniji in delo pri zanimivih globalnih projektih. Študente privabljamo na različne načine: od oglaševanja in spletnega družbenega omrežja linkedin, pa do osebnih stikov. To pomeni, da zaposleni v podjetje pripeljejo bodočega sodelavca. Če se izkaže, da smo z novim sodelavcem zadovoljni, potem zaposlenega, ki ga je pripeljal v podjetje, stimuliramo bodisi z denarno nagrado bodisi z nakupom letalske vozovnice za pot po Evropi za dve osebi. To je danes že razmeroma klasična stimulacija za zaposlene. Glede delovnega okolja pa se ne bi radi primerjali z Googlom. Res je, da je bil Google med prvimi, ki je začel uvajati stimulativno delovno okolje. A podjetja v Silicijevi dolini imajo skoraj vsa tovrstno delovno okolje. V Sloveniji to morda ni tako samoumevno. Stimulativno okolje imamo nekako po vzoru ameriških podjetij. Res je, v poslovnih prostorih imamo biljard, igralne konzole, pikado, mizo za igranje namiznega tenisa.
Kakšne so plače zaposlenih in kako jih stimulirate, da vam mladi, izobraženi in izkušeni sodelavci ne pobegnejo v tujino?Plačni sistem je zelo stimulativen in spodbuja zaposlene k hitremu napredovanju, dodatna stimulacija pa je zanimivo delo in veliko možnosti za nadaljnjo rast. Če se kdo od zaposlenih odloči za selitev v tujino, jim pri tem celo pomagamo in poiščemo primerno delovno mesto v drugih pisarnah Sportradarja. Tako so se zaposleni, tudi iz Slovenije, že selili v Avstrijo, Nemčijo, Minneapolis, Singapur in pa na Filipine. Pri tem ne gre za napredovanje, ampak za drugo delovno mesto. Do zdaj je odšlo v tujino že okoli pet naših sodelavcev. Ne drži, da imajo vsi zaposleni v Kliki visoko izobrazbo, večina pa. Vendar pri tem ne delamo razlik. Če izbiram med posameznikom, ki ima več izkušenj in nima formalne izobrazbe, in posameznikom, ki ima formalno izobrazbo in nima izkušenj, se bom odločil za kandidata brez formalne izobrazbe.
Ali sodelujete v spletnih športnih stavah, glede na to, da jih poznate v drobovje?Ker se v skupini Sportradar ukvarjamo s prepoznavo goljufij v športu, ima vsak zaposleni v pogodbi o zaposlitvi prepoved sodelovanja v športnih stavah. Lahko stavi le na manjše zneske, in to za raziskovalne namene. Pri športnih stavah gre predvsem za razliko v mnenjih, pri kateri ekipi je kolikšna verjetnost zmage. Šport pa vedno znova preseneti, ne glede na poznavanje mehanizmov izračuna verjetnosti.
Ste že kdaj kaj zadeli?Sodelujem mogoče pri eni do dveh stavah na leto, na eno stavo pa sem še posebno ponosen. V letošnjem polfinalu evropskega prvenstva v odbojki so športne stavnice ekipi Slovenije dale manj kot 20 odstotkov možnosti za zmago proti Italijanom. Najbrž mi ni treba posebej spominjati, da smo jih na koncu zmleli.
Ste eden izmed kandidatov za mladega menedžerja leta 2015. Če nagrado prejmete, kaj bi vam pomenila?Hm. (Smeh.) Zagotovo bo to priznanje za delo, ki sem ga že opravil, in to očitno dobro. Če pogledam nazaj, sem ustvaril tri dobre zgodbe. Na začetku s Hermes Softlabom, v katerem smo trije študentje zrasli v spin off podjetje Storscape s 45 zaposlenimi. Kasneje smo ustanovili Kliko, v kateri smo z nič zrasli na 40 zaposlenih. V tretjem obdobju smo s Sportradarjem zrasli na 100 zaposlenih na lokalni ravni in s 300 na 1300 zaposlenih na globalni ravni. Zdaj je čas za četrto obdobje. Pred dvema letoma smo s prijatelji Jugoslavom Petkovićem (ustanovitelj Mimovrste), Andražem Torijem in Boštjanom Špetičem (ustanovitelja Zemante) ter drugimi ustanovili sklad za vlaganje v mlajša podjetja. To pomeni, da vlagamo svoje znanje, socialni kapital, poznanstva, izkušnje na globalni ravni in finančni kapital v mlade podjetnike, da postanejo uspešnejši, da zrastejo. Pozivam tiste podjetnike, ki imajo tovrstne izkušnje, naj tudi sami razmislijo o tem. Če bo vsak izmed nas delal s petimi mladimi podjetniki, bo morda v prihodnjih nekaj letih lahko nastalo pet takih podjetij, kot je Klika. In to bo velik uspeh tako za Slovenijo kot tudi za naše delo.
