Rosa Ahmatova, glavna junakinja knjige Najbolj pekoče jedi tatarske kuhinje nemško-ruske pisateljice Aline Bronsky, skuša na svojo hčerko prenesti nekaj skrivnosti življenja. Med njimi je tudi ta, da mora vsako zimo v kuhinji gojiti mlado čebulo, ker je to izjemen vir vitaminov. Te pa človek v dolgi zimi seveda potrebuje. A njena hčerka Sulfija se na nasvet veselo požvižga. Prav tako, kot se ji zdi strašno neumno, da mama kot največji zaklad čuva svojo gobo za kefir. Gospa Rosa je pač iz nekih drugih časov, ko zelenjava ni bila vse leto dostopna v trgovini. Na zabaven način so se ti časi vrnili zapakirani v paradigmo zdravega in lokalnega prehranjevanja. Torej ne bo šlo drugače, kot da pozimi na kuhinjskem oknu gojimo čebulo. In še kaj drugega.
V resnici je čebula najpreprostejša za vzgojo v stanovanju. Ne nazadnje pogosto požene kar sama od sebe v košari, kjer čaka na kuhanje. Veliko hitreje in mnogo okusnejše poganjke pa naredi, če se tega lotimo načrtno. Potrebujemo le lonec z zemljo in čebulo, ki jo do polovice posadimo v zemljo. Zalijemo in čakamo. Čez dober teden bo že odgnala. Na tak način si res lahko naredimo zimsko zalogo mlade čebule. Na internetu je na voljo še nekaj bolj ali manj praktičnih idej, kako jo gojimo, od namakanja v vazah do sajenja v plitve posode za potaknjence. Ena od idej je tudi, da plastenko napolnimo z zemljo, izrežemo luknje, vanje vstavimo čebule, ki bodo nato pognale kot kakšna smreka. Čebula pa ni edina zelenjava, ki jo lahko gojimo v stanovanju. Na podoben način lahko vzgojimo tudi mlad česen, le da ta v zeleni obliki ni tako priljubljen kot mlada čebula.
Z lučjo tudi paradižnik in kumare
Načeloma je edini problem z gojenjem pozimi svetloba. Zimsko sonce od sedmih zjutraj do štirih popoldan za večino rastlin ni dovolj. Zato rastejo počasi ali pa sploh ne. Ekstremni vrtnarji bodo seveda zatrdili, da lahko v kleti pod lučmi gojimo tudi paradižnik in kumare, a kakšen smisel ima to, če znajo to Holandci brez dvoma vzgojiti bolje, okus pa je v obeh primerih približno enako nedorečeno voden. Zato se raje držimo lončkov in okenske police ter preprostih hitrorastočih solat. Odlično v sobi uspeva tudi peteršilj, ki je tako in tako dvoletna rastlina. Zato je jeseni najbolje, da ga del izkopljete iz vrta, posadite v lonček in postavite na kuhinjsko okno. Listi sicer ne bodo velikanski, a peteršiljčka bo dovolj za okrasitev ali začimbo v sendviču.
Lepo uspevajo tudi listnate rastline, solate in špinača, lahko poskusite z rdečo peso, katere liste bi uporabili v solati, ali kakšno mešanico solatnih berivk. Za to si lahko morebiti naredite daljše korito, ki ga postavite na južno okno. Globoko naj bo vsaj 20 centimetrov. Napolnite ga s substratom, ki ste ga obogatili s kompostom. Posejte izbrano zelenjavo in čakajte – čez dober mesec bo mlada solata dovolj velika za nabiranje. Edino, kar zelenjavi v sobi škodi, je pretirano zalivanje: rastline pozimi potrebujejo manj vode kot poleti, zato jih nikar ne zalivajte vsak dan. Med bolj priljubljenimi notranjimi rastlinami so tudi zelišča. Ni ga televizijskega kuharja, ki ne bi imel na pultu v kuhinji bazilike, timijana, rožmarina in celo koriandra. Problem z zelišči je ta, da vsa za to, da so aromatična, potrebujejo zelo veliko sonca. Zato koriander nikakor ne bo uspeval v sobi, timijan in origano pa sploh ne bosta dišala. Morebiti bi bila dobra izbira kakšna drobnolistna bazilika, a se pri tem vprašajmo: kaj nam bo bazilika, ta obvezna začimba poletja, pozimi, ko ni okusnih rdečih paradižnikov?
