Čeprav je star šele 19 let, je Blessing Chibuike Eleke v drugi polovici tega leta osvojil slovenske ljubitelje nogometa. To mu je uspelo s hitrostjo, dolgim korakom, odličnim obvladovanjem žoge in občutkom za doseganje zadetkov. Na 19 tekmah jih je zbral dvanajst, s čimer je drugi najboljši strelec lige. Če ne bo velikega presenečenja, bo Eleke pred novim letom zamenjal klub. Predsednik Gorice Hari Arčon pravi, da bo napadalec iz Nigerije zagotovo zapustil mesto vrtnic. In to v kratkem.
Vprašanje je le, kam bo odšel in za koliko denarja. Zanj se odkrito zanima Olimpija, ki je pripravljena globoko seči v denarnico. Elekeja si želita tudi Malmö in Club Brugge. »Za Elekeja se ne zanimajo le tisti, ki se omenjajo v medijih, ampak tudi drugi. Veliko je interesentov, prav tako špekulacij in raznih poskusov interesnih skupin, zato o konkretnih imenih ne bi govoril. Eleke je takšen profil nogometaša, da je zanimiv tudi za klube, ki igrajo v ligi prvakov,« je dejal Hari Arčon in na vprašanje, ali bo odškodnina res znašala približno milijon evrov, namignil, da se pogovori gibajo okoli te številke. Elekejev zastopnik pri prestopu je Stephen Makinwa, ki je igral za številne italijanske klube in pol leta tudi za Gorico.
Arčon Elekeju napoveduje svetlo prihodnost, če bo imel nekaj sreče in ob sebi prave ljudi. »Eleke je lepo vzgojen in priden fant. Počasi se začenja zavedati svojih nogometnih kvalitet. Mora narediti korak naprej, zato ga ne bomo ovirali, na pot mu ne bomo postavljali lastnih interesov.« Blessing Eleke pravi, da bo prestopil tja, kamor ga bo vodil Bog: »Verjamem, da me bo popeljal v mesto, kjer bom lahko svojo kariero postavil na višjo raven.« In moli, da bi nekoč postal najboljši na svetu. »Seveda verjamem v to, možnost vedno obstaja,« je dejal. Ko išče pot med najboljše nogometaše, se zgleduje po Ronaldinhu, Brazilcu in Portugalcu Ronaldu, Lionelu Messiju, Zinedinu Zidanu, Luisu Figu in Samuelu Eto'oju. »Od vseh teh nogometašev se lahko učim. Danes se lahko nekaj naučim od vas, jutri od nekoga drugega. Od vseh ljudi se lahko učim.«
Preden je prišel v položaj, da so za njegovo nogometno znanje klubi pripravljeni plačati milijon evrov, je moral trdo delati in verjeti. Nogometna obzorja so se mu začela odpirati, ko je začel trenirati na akademiji Flying Sports Academy v Lagosu. Rojen je bil v Abi na jugovzhodnem delu Nigerije, na območju Biafre, kjer je med leti 1967 in 1970 potekala državljanska vojna, o čemer je v romanu Polovica rumenega sonca pisala Chimamanda Ngozi Adichie. Tako se je kot najstnik preselil na jugozahodni del države. »Na igriščih akademije igra veliko klubov. Ekipa, katere član sem bil, je igrala tam na turnirju, Bil sem najboljši igralec turnirja. Zato so me povabili, naj se pridružim akademiji,« je Eleke opisal, kako se je zanj začel profesionalen nogomet. Na čelu akademije sta Franco Dal Cin in njegov sin Michele Dal Cin. Starejši Dal Cin je pomagal skleniti posel med Gorico in Parmo, mlajši je bil v času sodelovanja športni direktor štirikratnih slovenskih prvakov. Zaradi te povezave se je Eleke znašel v Sloveniji, pa ne le on. Na isti akademiji sta se nogometa učila njegov soigralec Marshal Johnson in zdaj član Olimpije Ezekiel Henty. Pred leti je za Dravo igral tudi John Ogu Ugochukwu, ki je odigral nekaj tekem za nigerijsko reprezentanco.
Sodelovanje z očetom in sinom Dal Cin, ki sta imela v Italiji večletno prepoved delovanja v nogometu zaradi vpletenosti v podkupovanje, in Parmo ni prineslo Gorici le Elekeja, ampak tudi skorajšnji propad kluba in dolgove. Za okoli 700.000 evrov se jih je nabralo. Elekejev prestop bi s tega vidika bil koristen, čeravno Arčon pravi, da vseh obveznosti na ta način ne bodo mogli poplačati. Jim bo pa zelo pomagal pri uresničevanju načrta. V naslednjih petih ali šestih letih nameravajo odplačati dolg. »Dolg smo že zmanjšali za 30 odstotkov in je pod nadzorom. To pomeni, da imamo z upniki za šest let sklenjene sporazume o povračilu in je jasno, koliko moramo vsako leto vrniti,« je dejal Arčon in dodal, da tekoče stroške redno plačujejo.
Zdaj glavni viri financiranja prihajajo iz goriške skupnosti, iz lokalnih podjetij. »Okolje je pričakovalo in potrebovalo to spremembo in nas podpira.« Cilj Gorice je biti tisto, kar je vedno bila – klub, ki vzgaja nogometaše in jih ne uči le zmagovati, ampak ob tem tudi razvijati igro. Po raziskavi švicarskega inštituta CIES je Gorica na osmem mestu med 460 preučevanimi klubi iz 31 evropskih držav glede na to, koliko nogometašev iz članske ekipe je bilo vzgojenih v lastnih mladinskih šolah. Gorica ima 59,1 odstotka lastnega igralskega kadra. V primerjavi s časi Parme in družine Dal Cina je sprememba v usmeritvi očitna.
