Pravijo, da človeško telo ni ustvarjeno za sedenje, da je to zanj nenaraven položaj. Pa vendar nas je veliko, ki (pre)večkrat kar večji del dneva preživimo v sedečem položaju, kar lahko prinese tudi zdravstvene težave, predvsem tiste, povezane s hrbtenico. Sedimo v službi, na kosilu, doma, na kavi, v kinu ali gledališču in da, tudi ali predvsem za volanom v avtomobilu. A če se zdi, da pravilnemu načinu sedenja za denimo pisarniško mizo še posvečamo dovolj pozornosti, je informacij o pravilnem sedenju v avtomobilu manj. Pa je tudi to izredno pomembno.
Dejstvo, da se ob »slabem sedenju« obremenitev na medvretenčne ploščice močno poveča, poudarja tudi diplomirana fizioterapevtka Blanka Koščak Tivadar iz Fizioterapije Mediko, ki pravi, da bi pri sedenju za volanom morali težo karseda enakomerno porazdeliti – sedeti moramo torej na obeh sednicah in z zadnjico do konca sedala: »Sedež ne sme biti prenizko, saj lahko le tako zagotavljamo najprimernejši kot v kolenih, ki je 120 stopinj, in kolkih, ki je več kot 100 stopinj, ter omogočamo kolenom, da ostajajo v širini kolkov. Dovolj visok sedež omogoča tudi boljši položaj vratne hrbtenice, zmanjšuje napetost v ramenskem obroču in omogoča ustrezen položaj rok na volanu.«
Višji so bolj prijazni
A ne le sam čas sedenja, sedalni proces se začne že pri vstopanju in se konča pri izstopanju iz avtomobila. Pri tem je po besedah naše sogovornice najbolje, da pred vstopom potisnemo sedež nazaj, se usedemo in šele nato postavimo nogi v avto, pri izstopu pa je postopek obrnjen, torej potisnemo sedež nazaj, postavimo noge iz avtomobila, se nagnemo naprej in vstanemo. »Najpomembneje pa je, da imamo v obeh primerih napete trebušne in hrbtne mišice ter mišice medeničnega dna, saj tako aktiviramo mišični steznik, ki ob sočasni napetosti trebušne prepone varuje našo hrbtenico,« pravi Koščak-Tivadarjeva, ki tudi meni, da s tega vidika predvsem za tiste, ki imajo težave s hrbtenico, niso primerni športni, temveč višji avtomobili, ki jih še posebej razčleni: »Terenska vozila imajo pogosto zaradi večje nosilnosti tudi čvrstejše vzmetenje, ki se deloma prenaša tudi na telo voznikov in so zato nekoliko manj priporočljiva kot enoprostorci.«
Pri sedenju v avtomobilu pa je zelo pomemben tudi čas, ki ga v tem položaju preživimo. »Problem daljših voženj je v modernem svetu družbeni – vsak si želi čim hitreje na cilj. Pri tem ne upoštevamo, da je vožnja stresno delo, zaradi česar se utrudimo, delujemo slabše in bolj nevarno. Petnajstminutni počitek vsaki dve uri vožnje bo zato pozitivno vplival na nas, pri čemer med počitkom ne sedimo v vozilu, ampak izstopimo in se raztegnemo,« je povedal inštruktor varne vožnje pri AMZS Manuel Pungertnik in opozoril še na varnostni vidik pravilnega sedenja za volanom ter predvsem poudaril, da nas pri nastavitvi sedeža besedna zveza 'moramo sedeti udobno' ne sme zavesti: »Sedež mora biti dovolj blizu, da se noga ob pritisnjeni sklopki ne izravna ampak ostane pokrčena. Hrbtni del sedeža mora biti čim bližje kotu 90 stopinj, pri tem pa ne smemo pozabiti na vzglavnik, ki mora biti v višini z vrhom glave. Oddaljenost od volanskega obroča naj znaša približno 30 centimetrov, ko postavimo roke na volan, pa je idealno, da je med nadlahtjo in podlahtjo kot 90 stopinj. Nikakor pa ne smemo pozabiti na višino sedeža – v vozilu moramo sedeti karseda visoko, vendar mora višina ustrezati temu, da lahko voznik med glavo in streho vozila postavi stisnjeno pest.«
Ko ima posameznik s hrbtenico težave, so mu seveda tudi pri sedenju v avtomobilu lahko v pomoč različni pripomočki, ki mu vse skupaj malce olajšajo. Blanka Koščak Tivadar pri tem meni, da so najboljši pripomoček mišice in zdravo telo, medtem ko Manuel Pungertnik omeni kosmodisk: »Njegova uporaba je možna tudi v vozilu, saj je zasnovan prav za avtomobilski sedež.«
Klasičnih prevlek skorajda ni več
Sicer pa je sedenje v sedežih današnjih avtomobilov, sploh tistih višjega ranga, nekaj povsem drugega kot nekoč – na področju kakovosti, varnosti in udobja je bil namreč storjen ne le korak, temveč cela koračnica naprej. Vili Malnarič iz podjetja TPV, pri katerem so z razvojem in proizvodnjo struktur prednjih in zadnjih sedežev ter njihovih podsklopov prisotni praktično pri vseh večjih znamkah vozil, pravi, da so predvsem varnostne zahteve za potnike tiste, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, in se je na njih treba osredotočati že pred snovanjem izdelka. »Poudarek je na varovanju potnika pri čelnem in bočnem trku ter pri trku od zadaj. Pri slednjih se je vidno povečala varnost vratnega predela potnika,« pravi Malnarič in dodaja, da varnost vseeno ni edino področje, ki usmerja razvoj sedežev: »Razvojniki veliko truda vlagajo v povečanje prilagodljivosti in uporabnosti sedežev. Mehanske komponente sedeža zamenjujejo elektronski sistemi z različnimi tipali, motorji, servomotorji in stikali, ki so povezani z drugimi varnostnimi elementi vozila, na primer s tipali za zaznavanje drugih vozil v okolici, zaradi česar se varnostni sistemi hitreje odzovejo v primeru nesreče. Prav tako se povečujejo pričakovanja potnikov glede udobja v vozilu in s tem tudi udobja v sedežu. Avtomobilski sedeži v nekaterih sodobnih vozilih so danes že udobnejši kot fotelji v naših dnevnih sobah. Prilagojeni so za dolgotrajno sedenje, po potrebi nas grejejo, hladijo in masirajo.«
Da imajo sedeži pomembno vlogo pri nakupu vozila, opažajo tudi trgovci. Blaž Grofelnik iz Volkswagnovega produktnega marketinga meni, da dajo sedeži vozilu notranji karakter. »Športna vozila so denimo opremljena s sedeži, pri katerih voznik sedi nižje, sedež mu ponuja več bočnega oprijema, medtem ko imajo 'vsakodnevna' vozila komfortne sedeže, ki dajejo več udobja ter imajo več nastavljivih parametrov,« pravi Grofelnik in dodaja, da kupce vselej zanima, kakšni sedeži so v vozilih, in da je najbolj priljubljen material, za katerega se stranke odločajo, kombinacija alkantare in tekstila, medtem ko se za usnje odloči pet odstotkov kupcev.
Glede oblazinjenja pa vselej obstaja še možnost, da se ga naknadno zamenja. Pri čemer klasičnega oblačenja v univerzalne prevleke, ki je bilo še ne tako davno nekaj vsakdanjega, praktično ni več. »Enostavno zaradi tega, ker so originalne tako kakovostne, da se leta in leta obnašajo normalno in se ne poškodujejo,« pravi Uroš Samotorčan iz avtotapetništva Udobje-design z Vrhnike in dodaja, da je precej več zanimanja za prevleke po meri: »Predvsem to velja za rabljene avtomobile, pri katerih staro oblazinjenje odstranimo in z novim vse skupaj naredimo tako, da je videti kot pri novem avtu in se razlike z originalom ne da opaziti. Največ zanimanja je za usnje, alkantaro in kombinacijo obojega, kar prispeva k športnemu videzu.«
