Vozniki za volanom preživimo veliko časa na poti v službo, domov, po opravkih. V Nemčiji, ki je sicer večja država, na leto vsak avtomobil v povprečju prevozi 14.300 kilometrov, tudi pri nas številke verjetno niso veliko manjše, če velja, da povprečen voznik na leto prevozi ravno med 10.000 in 15.000 kilometri. Vedno se mudi, včasih niti za kratko malico ni časa. In takrat pride na vrsto sendvič za volanom.
In kdor se veliko vozi, svojega vozila ne obremenjuje le v tehničnem smislu, pač pa obremenjuje tudi svoje potniško okolje. Kilometri puščajo svoje sledi, umazanija na cesti se hitro znajde na preprogi pod nogami potnikov, poleti se znoj vpija v sedežne prevleke, ko kdo med vožnjo kaj poje in popije, se delci hrane in pijače hote ali nehote znajdejo na sedežih ali v raznoraznih skritih kotičkih potniške kabine. Kdor za volanom še kadi, je po eni strani dodobra »odišavil« notranjost, da o dimu na steklih, ki se nanje dobesedno lepi, niti ne govorimo. In kdor prevaža kakšno domačo žival ali hišnega ljubljenčka, se značilnemu vonju v avtomobilu tako ali tako ne bo mogel izogniti. Zatorej je čiščenje notranjosti avtomobila vsaj tako pomembno kot čiščenje zunanjosti, če ne celo še bolj, kajti v takem okolju svoj potovalni čas preživljate vi in vaši sopotniki.
Močnejša sredstva so lahko premočna
Kljub vsemu naštetemu so strokovnjaki mnenja, da nevarnosti za zdravje taka umazanije ne predstavlja. »Menim, da ostanki hrane v avtomobilu niso problem, posebej, ker ponavadi v avtomobilu ne jemo ne vem kakšnih stvari. Bakterije se seveda zaredijo, čiščenje notranjosti je potrebno, a večja težava za zdravje je slab zrak, ki iz zunanjosti prodira v potniško kabino. Plesni se lahko zaredijo na primer v filtru za klimatsko napravo in lahko povzročajo določene alergije, otroci lahko bruhajo v vozilu, a to je treba enostavno očistiti. Lahko je neprijetno, posebej zaradi vonja, za zdravje pa večjih težav zaradi umazanije v vozilu ne bi smeli pričakovati,« je povedal Peter Otorepec, sodelavec Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Njegova kolegica v NIJZ Ana Hojs je ob tem dodala, da so v preteklosti kljub vsemu bili znani primeri, ko se je lahko kakšna neprijetna zadeva »zaredila« v vozilu. »Iz Anglije je znan primer, da se je v tekočini za pranje vetrobranskega stekla zaredila legionela. Tak primer je najbolj nevaren poklicnim voznikom, a to je že skrajnost. Pri nas česa podobnega še nismo zaznali.« Čiščenje notranjosti avtomobila je torej lahko domače opravilo, v trgovinah je na voljo veliko različnih pripravkov, zlato pravilo pa pravi, da ne uporabljajmo nobenih »ostrih« ali abrazivnih sredstev. Alkohol ali gorilni špirit lahko pustita sledi na določenih materialih, barvi ali laku. Tudi močnejša sredstva za čiščenje stranišč z vsebnostjo klora v avtomobilu nimajo kaj iskati.
Na videz čisto, v resnici umazano
A če bi pomislili, da največji delež k nečistoči v vozilu prispevajo zunanji dejavniki, bi se po mnenju Viljema Ambrožiča, lastnika čistilnega servisa Kapljica, ki je specializirano podjetje za vse vrste globinskih čiščenj, motili. »Tudi na videz zelo čista notranjost vozila, ki je v uporabi dve leti, v oblazinjenih delih, na volanu in prestavni ročici skrivajo ogromno prahu, znoja, odmrle kože, kožne maščobe in vseh mogočih nečistoč, ki si jih lahko zamislite. Volan in prestavna ročica sta najbolj umazana dela vozila. Po navadi ne na pogled, z vidika tveganja za zdravje pa zagotovo,« pravi Viljem Ambrožič. Po nekaterih podatkih naj bi bil recimo volan ali prestavna ročica celo bolj umazana od straniščne deske, saj so, tako meni Ambrožič, naše roke najbolj izpostavljen del telesa. V enem dnevu vsi rokujemo z denarjem, nakupovalnim vozičkom, kljukami v straniščih… »S teh stvari potem prenašamo bakterije na vse, česar se dotikamo. Zato je pomembno, da si po rokovanju s tveganimi stvarmi umijemo ali razkužimo roke. Volan in prestavno ročico pa vsaj enkrat na mesec očistimo z razkužilnim sredstvom,« še dodaja Ambrožič.
Pri svojem delu se srečuje s številnimi različnimi primeri in čeprav po njegovem Slovenci spadamo med skrben narod, ki imamo radi čisto okolje, kar se odraža tudi na čistoči in urejenosti vozil, se nam kakšna neprijetnost vseeno lahko zgodi: »Najbolj se spominjam, ko se je na sedež razlil liter domačega bučnega olja. Čiščenje je trajalo precej časa, vendar smo sedeže uspešno očistili. Sicer med težavnejše spadata drevesna smola in žvečilni gumi. Tudi kakšna prevesela noč lahko na notranjosti vozila pusti kakšno sled.« Strokovnjaki priporočajo temeljito čiščenje avtomobila vsaj enkrat na leto, Ambrožič pa še pravi, da se pri njih najbolj osredotočijo na globinsko čiščenje sedežev, saj opaža, da je to edina stvar, ki se je brez ustrezne naprave, torej dobrega globinskega sesalnika ne more lotiti vsakdo. »Cena za čiščenje sedežev v vozilu pri stranki na domu stane okrog 50 evrov in DDV, lahko pa napravo pri nas tudi najamejo, če želijo delo opraviti sami. Opažam sicer, da se Slovenci z veseljem sami lotevajo čiščenja vozila. Še enkrat pa naj omenim, da ne pozabite očistiti volana in prestavne ročice, saj ti dve stvari največkrat izpustimo, dejansko pa se tam nahaja največ nečistoč,« še pravi Viljem Ambrožič.
Črna voda iz globinskega sesalnika
Skorajda obvezno pa je temeljito čiščenje pred prodajo rabljenega vozila – ustrezno očiščeno vozilo namreč bolj privabi potencialnega kupca, mu s tem tudi dvigne ceno, pa tudi povsem higiensko je, da nov lastnik dobi v roke čistejši avtomobil. S tem imajo precej izkušenj tudi prodajalci rabljenih vozil. Azer Šarić iz podjetja KMAG, ki se je v zadnjem času zelo osredotočilo ravno na prodajo rabljenih vozil, pa pravi, da ne glede na to, da vsakodnevno vzdržujejo kar nekaj vozil, pri teh vprašanjih nimajo kakšnih posebnih opažanj: »Tudi vozila, ki jih vzdržujemo, so razmeroma čista in kakšne posebne nege niti ne potrebujejo, da jih spravimo v brezhibno stanje. Pri rabljenih vozilih uporabimo še globinsko čiščenje, sicer pa ne opažamo nič posebnega.«
Miha Kesič, prodajni svetovalec pri Španu z Brezovice pri Ljubljani, pa dodaja, da imajo pri njih tudi profesionalno avtomatsko avtopralnico in opravljajo profesionalno notranje globinsko čiščenje z najnovejšimi kemičnimi preparati: »Z ustrezno čisto notranjostjo odstranimo tudi dejavnike, ki nam zmanjšujejo koncentracijo pri vožnji, kot so umazanija na šipah, umazani ali zbledeli žarometi in še bi lahko našteval. Zdravje ogroža tudi klimatska naprava, če ni redno vzdrževana. Večina voznikov sicer želi imeti čist avtomobil, so pa tudi taki, ki na to ne dajo nič. Pri teh je na sedežih plast umazanije, prestavna ročica in volan pa imata jasen obris umazanije na robovih, kjer ju voznik drži. Vozilo si vsakdo sicer lahko očisti tudi sam, pri izredni umazaniji pa je potrebno kemično globinsko čiščenje, kar najbolje opravijo strokovnjaki. Tudi če mislite, da je vozilo čisto, se v nekaj letih nabere veliko umazanije, voda, ki jo posesa globinski sesalnik, je dobesedno črna.«
