V steklenem zabojniku, pred njihovimi očmi, je vrvelo in brbotalo, se je premikalo, gradilo, podiralo, prepiralo, volilo, počivalo, stavkalo, igralo, plesalo, umiralo, rojevalo... Svet je končno premagal eno najtežjih ovir; preveriti, kako tehnološki in znanstveni dosežki delujejo v državi. Na papirju izračuni in teze pokažejo eno, v življenju, polnem pasti in presenečenj, pa se pričakovanja lahko povsem izjalovijo. Če nimaš dovolj velike populacije, da bi na njej, in vivo, opravil preizkuse, je lahko vse skupaj brcanje v temo. Brez trdnih dokazov, da nekaj zares deluje, težko prodaš znanje, programe, tehnologijo.
Znanstvenike je predvsem zanimalo, kako jim je uspelo dobiti dovolj veliko populacijo, pripravljeno sodelovati v eksperimentu funkcioniranja novih tehnologij v državi in družbi. »Imeli smo veliko sreče. Nedavno nas je obiskal premier državice Slovenije, neki gospod Cerar, ki je bil nad našimi dosežki, ki jih v praksi še ne moremo verodostojno preveriti, tako navdušen, da je za testiranje ponudil svojo državo. V tej škatli jo imate!« Znanstvenikom so padle čeljusti do popka. Niso mogli verjeti, da je to možno, in jih je zanimalo, kako je ta Cerar pojasnil, da bodo država in državljani poskusni zajci. Tako je menda rekel: »Če neko vašo tehnološko rešitev izpeljemo na ravni naše države, potem bo Slovenija zanimiva za druge države, da si jo pridejo ogledat, kako to funkcionira, in bomo postali referenčna država, nekakšen poskusni poligon.« Tako smo prišli do izjemnega laboratorija, kjer vse lahko preverjamo v živo, so nasmejani dejali direktorji. Seveda so znanstvenike zanimali prvi izsledki poskusov v živo.
»Zelo zanimivi,« so rekli Američani. »Ugotovili smo denimo, da ne glede na povečane možnosti komunikacij Slovenci še vedno glavnino sporazumevanja in dogovarjanja opravijo v gostilni pri šanku. Če že uporabljajo družbena omrežja, kot je tvitanje, so to v glavnem pljuvanja drugih in kretenizmi, da nam linije pregorevajo in zdaj iščemo nove tehnološke rešitve. Povsem odveč je denimo povečevanje družbenega pomnilnika z raznimi tehnološkimi inovacijami, kajti Slovenci, ne boste verjeli, štiri generacije po drugi svetovni vojni, s pomočjo primitivne metode, kot je ustno izročilo, točno vedo, čigav ded je bil na strani belih in čigav je bil rdeč. Iz opazovanj je jasno, da Slovenci kljub brezžični tehnologiji obožujejo, če državo obdajo s pravo bodečo žico. Kataster je najsodobneje digitaliziran, vse je jasno, a kljub temu Slovenci v terariju še vedno najraje ponoči premikajo mejne kamne s svoje na sosedovo parcelo. Posodabljali smo vse, kar smo lahko, a tile Slovenci pred vami še vedno deset let gradijo urgenco, dve leti imajo vršilca dolžnosti kliničnega centra, policisti pa se jim vozijo na gumah, kot jih ima Lewis Hamilton. Za nas so res fantastičen izziv!« Kakšna pogumna država, kako pameten premier, škoda, da nič od nove tehnologije ne funkcionira, so rekli znanstveniki.
