Zoper ekonomske migrante so se dvignile države, pakte so sklenile vlade najrazličnejših nagnjenosti, zganile so se sicer zarjavele zakonodaje, zaprle so se meje. Ne islamski fundamentalisti, ne ameriški oboroženi otroci, ne Donald Trump, ne nori voditelji, ki čepijo na atomskih bombah, pokončali nas bodo reveži, ki tako nesramno derejo skozi našo državo! Pri čemer se ne znamo povsem odločiti, ali smo bolj jezni, ker prihajajo ali ker se ne ustavijo in kot kruh dobrega slovenskega naroda prosijo za miloščino. Radi imamo cankarjanskost, radi imamo, da se nas prosi. Ni nujno, da bomo dali, bomo pa bolj prijazni. Ker kako naj jim sicer sploh verjamemo, da so revni, če Slovenija, ta raj za preganjane in prezrte, ta oaza ljubečnosti, sprejemanja in dajanja, ni dovolj dobra zanje?!
Ekonomske migrante, ki so prišli v Slovenijo, da bi tukaj ostali, imamo, to je več kot očitno, precej raje. Pečejo nam burek, zavijajo kebab, upravljajo kakšno banko, kakšno mesto, trenirajo kakšnega športnika ali kar reprezentanco. Ne želimo jih izgnati (razen upravni psihoti bosanskega umetnika) in kar malo ponosni smo nase, da smo tako odprti do njih, tako dojemljivi za njihovo drugačnost.
Prav tako povsem razumemo »naše ljudi«, ki so skoraj kot kakšni – bog se usmili! – ekonomski migranti odšli služit na tuje. Ko bodo naši zdomci za praznike prišli domov in pripovedovali o svetu tam zunaj in nam v dar prinesli palične mešalnike, ker še vedno mislijo, da se jih pri nas ne da dobiti, bodo kakšno pikro zagotovo rekli tudi čez te novodobne ekonomske migrante. Pa kaj za vraga bežijo iz tiste Afrike ali kje, če vojne sploh ni, bodo zgroženi. Saj pa menda vsi vemo, da ubija orožje in ne prazna denarnica.
Potem bodo zamahnili z roko, dovolj o politiki, povejte, kaj je pri vas novega. Nič, se bo obotavljala, še vedno nimam službe, pomagam tukaj doma, kaj pospravim, kaj skuham... Kaj pa tujina, si kaj razmišljala, se bodo namrščile obrvi, saj si vendar pametna, izobražena. Gor je super, služb, kolikor hočeš, plače dobre. Sploh ne vem, zakaj se mladi še mučite tukaj…
Iz predpasnika bo potegnila valjar, s pomočjo katerega je spekla tradicionalno slovensko potico, ki jo je imel tako rad, in zamahnila proti njegovi betici.
Smrt fašizmu, bo odmevalo v božično noč.
