Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je izustil že lepo bero kontroverznih izjav, a še nobena ni zunaj Združenih držav odmevala tako glasno kot predlog, naj ZDA za določen čas prepovejo vstop v državo večini muslimanov. Nepremičninski mogotec je posledice izjave očitno začutil tudi sam, saj je včeraj sporočil, da prestavlja napovedani obisk v Izraelu, kjer naj bi se srečal s premierjem Benjaminom Netanjahujem.
»Hujši od Mrlakensteina«
Židovski voditelji so se kritično odzvali na Trumpove izjave, rekoč da dobro poznajo položaj, ko je neka skupnost preganjana samo zaradi veroizpovedi. Trump bi se moral z Netanjahujem srečati konec meseca in doslej je bila praksa, da je izraelski premier sprejel ameriške predsedniške kandidate, ki so bili v državi in iskali politično podporo. Če bi Netanjahu torej Trumpu dal košarico, bi to lahko razumeli tudi kot njegov tihi poseg v ameriško predvolilno tekmo. Zato je ob verjetnih signalih iz Tel Aviva Trump sam dejal, da se bo z Netanjahujem srečal kasneje, »ko bom predsednik ZDA«. Trump sicer ima najmanj eno pomembno skupno točko z Netanjahujem – je izredno kritičen do ameriškega predsednika Baracka Obame, ki z izraelskim premierjem ni na isti valovni dolžini. Poleg tega je Trump po lastnih besedah nastopal v Netanjahujevem predvolilnem oglasu.
Odmevov iz tujine na Trumpov predlog, ki ga je podal po nedavnem strelskem pohodu domnevno radikaliziranega muslimanskega para v Kaliforniji, ko je bilo ubitih štirinajst ljudi, pa je še precej več. Kritike letijo iz Združenih narodov, Bližnjega vzhoda, Evrope ter od znanih oseb. Med njimi sta nekdanji svetovni boksarski as Mohamed Ali, ki je leta 1964 sprejel islamsko vero, in avtorica knjig o Harryju Potterju J. K. Rowling, ki je dejala, da je Trump hujši od zlobneža v njenih knjigah Mrlakensteina. Škotska voditeljica Nicola Sturgeon je Trumpu odvzela naziv gospodarskega ambasadorja Škotske, javno pa ga je kritiziral tudi šef Facebooka Mark Zuckerberg.
Podpira ga 35 odstotkov anketiranih
Tujina in domača javnost se s Trumpom tako intenzivno ukvarjata predvsem zato, ker ima tako visoko podporo volilcev republikanske stranke. Anketa, ki sta jo včeraj objavila televizija CBS in New York Times, kaže, da Trumpa podpira 35 odstotkov vprašanih. Najbližji zasledovalec je teksaški senator Ted Cruz s šestnajstimi odstotki podpore, vsi drugi republikanski tekmeci pa so še precej bolj zadaj.
Ta pozornost, ki je je Trump deležen pri javnosti in medijih, pa mu je doslej le koristila in potrjevala rek, da je kakršna koli reklama boljša od nobene.
To povzroča zaskrbljenost tudi v republikanski stranki. Trump bi s svojimi izjavami lahko odtujil pomembne skupine volilcev, predvsem Latinskoameričane in ženske, in to do te mere, da stranka ne bi ostala le brez Bele hiše že na tretjih zaporednih predsedniških volitvah, ampak tudi brez večine v vsaj enem domu kongresa. Kongresne volitve bodo potekale novembra hkrati s predsedniškimi in demokratski kandidati za sedeže v predstavniškem domu in senatu bi lahko Trumpove sporne izjave uporabljali za obračunavanje z republikanskimi tekmeci.
Če Trump predsedniške nominacije republikanske stranke ne dobi, pa to zanjo tudi še ni konec težav. Pred časom je Trump obljubil, da v tem primeru ne bi kandidiral kot neodvisni predsedniški kandidat, in je celo podpisal neobvezujočo izjavo, zdaj pa možnost takšne kandidature spet omenja, če se do njega v stranki ne bodo obnašali korektno.
Kaj takšen scenarij s kandidatom, ki odžira glasove tekmecu na istem političnem polu, lahko pomeni, so republikanci nazadnje izkusili leta 1992, demokrati pa leta 2000. Trump bi namreč zagotovo dobil del glasov, ki bi sicer šli republikanskemu kandidatu, vse to pa bi pomagalo demokratskemu kandidatu. Ankete kažejo, da bo to najverjetneje Hillary Clinton, zato ne manjka niti teorij, da je Trump v resnici trojanski konj politične mašinerije Clinton. Pri čemer pa takšne teorije tudi niso nujno brez agende, saj koristijo njenim in njegovim političnim nasprotnikom, ker z enim udarcem mlatijo po dveh muhah – Trumpu in Clintonovi.
