Sol je mineral, ki ga organizem za normalno funkcioniranje nujno potrebuje, še zlasti ob večjih naporih ali v poletni vročini, ko se močneje potimo. A je hkrati sol tudi razvada, ki nam ob uživanju prevelikih količin močno škodi. Za normalno delovanje namreč odraslemu človeku zadostuje le 1,4 grama soli na dan, v praksi pa povprečen slovenski prebivalec zaužije tudi do 12 gramov soli na dan, opozarjajo strokovnjaki.
Prekomerna količina soli v prehrani pogosto vodi do kroničnega povišanja krvnega tlaka, ki je pogost povzročitelj bolezni srca in ožilja in lahko posledično privede tudi do smrti. Pretirano dodajanje soli v hrani je povezano tudi s pojavom osteoporoze, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni tipa 2, debelosti ter v najslabšem primeru tudi želodčnega raka. Strokovnjaki poudarjajo, da sta visok krvni tlak in naraščanje visokega krvnega tlaka s starostjo neposredno odvisna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija in nezadostnega vnosa zelenjave in sadja ter prekomernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti.
Sol lahko nadomestijo zelišča
Pri odraslem človeku je lahko kritično že uživanje 5 gramov soli na dan, pri otrocih do 7. leta trije grami, pri otrocih do prvega leta starosti pa škodi tudi že gram soli na dan. Ob uživanju predelane hrane, pretiranem dosoljevanju, pogostem prehranjevanju v obratih, kjer je sol v velikih količinah dodana tudi kot ojačevalec okusa, priporočene dnevne količine soli ni težko preseči. To lahko opazimo že z odstotki prebivalcev s prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki, ki še zlasti izpostavljajo škodljivo navajanje na uživanje (pre)slanih jedi v otroštvu, ko se organizem šele razvija in otrok ali mladostnik še pridobiva prehranjevalne navade, ki bodo vplivale na njegov način prehranjevanja in zdravja tudi v odrasli dobi.
Zato strokovnjaki NIJZ svetujejo, da sol v vsakdanji prehrani raje nadomestimo z zelišči. Prav temu so namenili precej pozornosti tudi v šolskem praktikumu jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki je namenjen zlasti kuharjem in organizatorjem šolske in vrtčevske prehrane. Ob tem so opozorili, da je spreminjanje okusa proces, ki ga lahko dosežemo le postopoma, najbolje tako, da uporabniki tega niti ne zaznajo. Seveda pri tem, poudarjajo, ne gre le za pripravo obrokov, ampak tudi za nabavo živil, ki imajo pogosto višje vsebnosti soli.
Da bi prispevali k bolj zdravim obrokom, si veliko šol in vrtcev prizadeva, da bi zmanjšali porabo soli tudi z umikom solnic z miz, spremembo receptur z manj soli, manjšo uporabo slanih pripravkov z dehidrirano zelenjavo in ojačevalci okusa ipd. Zato strokovnjaki že opažajo, da so učitelji in vodje prehrane vse bolj ozaveščeni, a je slanost otrokom in mladostnikom ponujene hrane kljub temu še vedno prepogosto odvisna le od vrtčevskih in šolskih kuharjev, ki še vedno različno sprejemajo slan okus.
Sol ni le v solnici
Človek se mora zavedati, da sol vsakodnevno uživa tudi v kruhu, krušnih izdelkih in mesu. Zelo veliko soli je zlasti v salamah, suhomesnatih izdelkih, klobasah in hrenovkah.
Da bi zmanjšali dnevni vnos soli, strokovnjaki priporočajo, da pri nakupovanju izbirate predvsem živila, ki nimajo dodane soli, in se izogibate hrani, ki vsebuje veliko soli. To so predelana, polpripravljena in pripravljena živila, kot so mesni izdelki, pite, pice, konzervirana hrana, instantne juhe, omake, začimbne mešanice s soljo...
Pri pripravi hrane lahko sol nadomestimo tako s svežimi kot suhimi ali zamrznjenimi začimbami. Cele začimbe, kot so lovor, poper ali brinove jagode, je treba jedem dodati na začetku kuhanja, da pravočasno izločijo aromo. Narezane sveže in mlete začimbe pa je treba jedem dodati deset minut pred koncem kuhanja, da ohranijo aromo. Mesu, zelenjavi in testeninam dajejo dober okus zlasti sveža zelišča. Za pripravo mesnih in ribjih jedi je priporočljivo uporabljati tudi marinado, ki jedi zmehča, ohranja sočnost in daje okus. Okusno marinado je mogoče pripraviti iz kisa ali limoninega soka, rastlinskega olja, gorčice, čebule, česna, peteršilja in drugih zelišč. Za popestritev okusa lahko uporabljamo tudi pražena semena, denimo sezam in sončnična semena. av
