Zgodba dveh najboljših slovenskih športnikov je različna. Prevc je produkt slovenskega sistema, ki je po vseh parametrih med najboljšimi na svetu. V Sloveniji imamo namreč malo športnih panog, ki imajo tako vrhunske pogoje in infrastrukturo kot smučarski skoki. Na drugi strani je Tina Maze produkt lastne ekipe, saj je po znanju in organiziranosti že davno prerasla slovensko miselnost. Tudi alpska smučarska infrastruktura je ena najslabših med državami, ki se ukvarjajo z eno najdražjih zimskih športnih panog.
Za ekipni presežek leta so poskrbeli slovenski odbojkarji. Čas bo pokazal, ali so imeli evropski podprvaki v Bolgariji dobre dneve ali so serijski zmagovalci kova Tine Maze. A tudi odbojkarjem uspeh ni prinesel olimpijske vozovnice. Dejstvo, da se nobena ekipna panoga ni uvrstila v Rio de Janeiro (rokometaši bodo sicer prihodnje leto še imeli možnost) ter da se nogometaši niso uvrstili na evropsko prvenstvo, kjer po novem tekmuje 24 reprezentanc, je največji športni madež letošnjega leta.
Ne glede na vse športne uspehe bo leto 2015 ostalo v spominu, da so nehali tekmovati mnogi zvezdniki, ki so nas razveseljevali večji del slovenske samostojnosti. Spomladi je najprej Tina Maze naznanila, da bo vzela enoletni do vseživljenjski premor od tekmovalnih strmin. Jeseni so se športne upokojitve kar vrstile. Primož Kozmus, Marko Milić, Mitja Petkovšek, Luka Špik in Dejan Zavec so imena, ki so si ali si bodo našla nove življenjske izzive. Praznina njihovih dolgoletnih uspehov v obliki osvajanja kolajn na največjih tekmovanjih bo ostala velika. Z njihovo športno upokojitvijo si ne bodo težko opomogle le športne panoge, iz katerih izhajajo, temveč ves slovenski šport.
Naloga slovenskega športnega znanja je, da vzgoji nove slovenske šampione, zaradi katerih bo narod ponoči vstajal in se veselil njihovih uspehov. Najnovejši športni upokojenci so postavili visoke mejnike. Vzgojiti nove zavce, kozmuse, petkovške je težka naloga, pri kateri bo morala pomagati slovenska država. Na državni ravni je slovenski šport leta 2010 za programe nacionalnih zvez in Olimpijskega komiteja Slovenije prejel 24 milijonov evrov in pol, letos le še slabih 12 milijonov. Človek težko verjame, da je ob takšnih vložkih sploh mogoče ohranjati zlajnano gesto, da smo Slovenci športni narod.
Slava tudi Nuši Tome Babnik, Dragu Grubelniku ter drugim športnikom in športnim delavcem, ki so nas letos zapustili. Kot so za večno odšli, bodo večno tudi ostali v naših srcih in spominih.
