Kaj se je v letošnji sezoni dogajalo med vami in Heliosom?

Ne želim delovati kot majhen otrok, ki mu je gospod vzel igračo in se zdaj zaradi tega joka. Del košarkarskega posla je, da te kot trenerja odpustijo. S tem nimam nikakršnih težav. Oni zdaj zavajajo javnost, saj so želeli prikazati, da smo se razšli sporazumno. Dobil sem odpoved s takojšnjim učinkom po prihodu iz Litve. Zaradi krivdnih razlogov, o katerih zdaj ne bom govoril, saj bo treba epilog iskati na sodišču. Če pa bi jih naštel, bi 90 odstotkov ljudi padlo po tleh od smeha. Pri vsem skupaj prevzemam svoj del odgovornosti, saj v prvih štirih mesecih rezultat Heliosa ni bil takšen, kot ga je pričakoval lastnik. Sicer smo po mojem mnenju doživeli samo dva spodrsljaja – poraza proti Portorožu in Šenčurju. Ponujal sem jim kompromis, pri čemer so postavljali tako hude pogoje, da je to že mejilo na najnižjo možno raven. Kaj drugega kot iti na sodišče mi ne preostane.

V kolikšni meri je bila letošnja ekipa sestavljena po vaših željah?

Gašper Okorn ni v Domžale pripeljal nobenega igralca. Razen delno Đorđeta Lelića, ki sem ga že lanskega marca videl kot zamenjavo za zgrešeno okrepitev, Zeka Upshawa. Prišel je, ker je bil všeč tudi lastniku, saj ima neke predznake MVP (najkoristnejši igralec, op. p.). Pri njem edino vlogo igra statistika in zunanji videz igralca. Pri vseh drugih igralcih pa nisem imel besede. Kadroval je izključno Gerald Martens. Moj predlog je bil, da se od lanske ekipe zamenjata samo dva igralca. A ker v njej niso bili posamezniki, ki jih je pripeljal on, se je odvilo drugače. Največja napaka v Domžalah je, da lastnik meni, da po letu in pol strokovno razume košarko bolje kot vsi drugi. Če bi želel dati svoj doprinos slovenski košarki z vlaganjem, novimi premiki v marketingu in grajenjem nove ekipe ter počasnim učenjem košarke, bi stvar še delovala. Nikakor pa ni mesija, saj ima košarka v Domžalah bogato zgodovino.

Zakaj ste potem sploh vztrajali v takem okolju?

Moja napaka je bila, da sem prepozno seštel vse skupaj. Že poleti sem videl, da nekaj ni v redu, a sem se zavestno odločil, da ostanem v Domžalah. Prepričan sem bil, da bo gospod Martens pripravljen poslušati in potegniti rošade v okviru finančnih zmožnosti, če bo v mesecu dni uvidel, da stvari ne delujejo. To se ni zgodilo. Zatem je prišla še prenapihnjenost. Izjave pred sezono, ki jih je podal lastnik, niso bile pozitivne. Bile so v slogu, da imamo najboljšo ekipo v zadnjih dvajsetih letih, da bomo osvojili pokal in državno prvenstvo in tako dalje. To je šlo v takšne skrajnosti, da se je v Sloveniji podoba Heliosa iz simpatične ekipe spremenila v najbolj antipatično. Nihče ga ni mogel ustaviti. Tiste, ki smo ga svarili, da bi moral narediti korak nazaj, je označil za strahopetce. Poglejte Tajfun, ki je zadržal ogrodje in naredil pametne nakupe, poleg vsega pa ima veliko večji proračun od Heliosa, kje je zdaj. Od njihovega lastnika niste slišali nobene napihnjene izjave, kajneda?

Kako je to vplivalo na ekipo?

Sam sem takoj za to, da je človek ambiciozen, a ne z nezdravimi apetiti. Obstaja list papirja iz 20. maja, na katerem sem predložil imena za novo sezono. Ne vem, kje je končal. Na začetku sezone mi je nato dejal, da bi bila njegova ekipa na Poljskem vredna milijon evrov, a ker je on tako dober menedžer, stane tukaj manj kot tretjino tega. A kdo od teh igralcev bi lahko igral recimo v Turowu? Pa lahko pred njimi samo snamem kapo, ker so se borili in dobro delali, a so se pod pritiskom zmage zlomili. To se je zgodilo proti Portorožu in Šenčurju.

Trevis Cohn je bil vseeno iz ekipe odstavljen na vašo željo, kajneda?

To je bilo jabolko spora. Travisa Cohna je izločilo moštvo. Vseh enajst igralcev se je distanciralo od njega. Cohn je prišel v Helios kot zamenjava za Jureta Pelka, ki sem ga želel zadržati. Prišel pa je zato, ker se je lastnik vanj zaljubil nekega večera, ko je v ligi za obstanek Šenčurju dal 32 točk. Ko ga je proti nam v roke dobil Luka Vončina, ni mogel nič. A to ga ni zanimalo, kot ga ni zanimala njegova preteklost in kje se je potikal. Na koncu je bilo celo fizično obračunavanje med njim in Željkom Zagorcem. Moj ultimat je na koncu sprejel, a ker gre za egocentrika, ki ni pripravljen na nikakršen kompromis, je to vzel kot moj udarec njemu. Nato je samo čakal primeren trenutek, da se me znebi.