Velika večina Dancev je na referendumu glasovala proti tesnejšemu čezmejnemu sodelovanju policije in pravosodja v okviru EU. Rezultat referenduma je poraz vlade, ki so jo tokrat podpirali opozicijski socialdemokrati. Oboji so kot glavni argument poudarjali nevarnost terorizma. Nasprotniki vladnega predloga so dobili 53 odstotkov. To pomeni, da Danska ne bo več članica Europola (Evropskega policijskega urada). Desnosredinski premier Lars Lokke Rasmussen je dejal, da bo spoštoval izid referenduma. Danci so se po njegovih besedah odločili tako, ker so negotovi glede tesnejšega sodelovanja z EU na področju varnostne politike, potem ko se je na primer evropska begunska politika izkazala za katastrofalno.
Za vse je kriv Bruselj
Desna populistična Danska ljudska stranka (DF), ki je na letošnjih parlamentarnih volitvah dobila 21 odstotkov glasov, je rezultat referenduma slavila kot svojo veliko zmago. V kampanji je trdila, da se bo v primeru odobritve vladnega predloga povečal naval beguncev na Dansko. »Danci vemo, da smo, kadar stvari prepustimo Bruslju, v veliki meri prepuščeni netransparentnemu sistemu, v katerem izgubimo veliko svoje demokracije,« je dejal vodja stranke Kristian Thulesen Dahl.
Udeleženci referenduma so morali odgovoriti na vprašanje, ali naj se Danska na področju sodstva in notranje politike odpove nacionalnim zakonom, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo. Tak prenos oblasti iz Köbenhavna v Bruselj na teh dveh področjih je bil namreč pogoj za nadaljnje članstvo Danske v Europolu, ki bo prihodnje leto bistveno povečal svoje pristojnosti in postal nadnacionalna agencija. Med drugim bodo odslej lahko posredovale skupne enote specialcev, poleg tega se bo izboljšala izmenjava informacij o teroristih, kriminalcih in drugih nevarnih osebah.
Premier Rasmussen bo poskušal omogočiti Danski, da bo v prihodnosti na neki način sodelovala z Europolom. Vendar najbrž ne bo mogla imeti neposrednega dostopa do seznama tujcev, ki se borijo za Islamsko državo, ali na primer do seznama članov motorističnih tolp. Predvsem pa ne bo mogla več odločati o načinu delovanja Europola.
Nič novega na Danskem
Referendumski izid pravzaprav ne prinaša nič novega v dansko evropsko politiko. Danska se namreč že vseskozi ne udeležuje v polni meri skupne valutne, varnostne, pravosodne in notranje politike EU. Posebne pravice si je izborila, potem ko so leta 1992 Danci na referendumu zavrnili maastrichtsko pogodbo, s katero je iz Evropske gospodarske skupnosti nastala Evropska unija. Tudi evro so Danci zavrnili na referendumu leta 2000. Vsekakor se po referendumu ne bo spremenila danska priseljeniška politika, ki je ena najstrožjih v EU, tako da ima Danska zelo malo prosilcev za azil. Danski ne je hud udarec prizadevanjem v EU, da bi se uspešno borili proti teroristom, ki niso letos prizanesli niti Danski, saj je februarja islamski skrajnež v Köbenhavnu ubil dva človeka, več pa jih je ranil. mš
