V tople, a negotove kraje, je smer. A dejanja tudi tam odmevajo bolj kot besede. In medtem ko se je najbolj slavni ekonomist zadnjih let Thomas Piketty pridružil pozivu k umiku investicij iz industrij fosilnih goriv, je slovensko ministrstvo za okolje dalo zeleno luč skokovitemu povečanju pridobivanja zemeljskega plina v Prekmurju. Začetek frackinga, ki ga oblasti nočejo imenovati, kot ga imenujejo investitorji v petišovski projekt, preprečuje le to, da je slovenski E-forum proti odločitvi oblasti vložil pritožbo na sodišče.
Slovenija velja za podnebno nadpovprečno ranljivo državo. In kot je zapisala Barbara Kvac iz društva Fokus, je najbolj iskreno sporočilo Slovenije svetu, da je leta 2013 »za subvencije za premog in plin namenila 2,27 odstotka BDP«; lani smo za subvencije tekočim fosilnim gorivom prek oprostitev trošarin namenili 70,3 milijona evrov, v okviru mednarodne razvojne pomoči pa podpiramo tudi projekte črpanja nafte in kopanja premoga na Balkanu. Da so po indeksu globalnih podnebnih nevarnosti za leto 2014 podnebne spremembe najbolj prizadele prav balkanske države, nam ni mar.
James Hansen, nekdanji vodja Nasinega Goddard centra, ki je leta 1988 v ameriškem senatu opozoril na okoljsko segrevanje, opominja, da so zgodovinske emisije Evrope in ZDA glavni razlog trenutnega segrevanja ozračja. Te države morajo postaviti naraščajočo ceno za ogljik, je prepričan. »Sedanje cene ne upoštevajo posledic segrevanja in onesnaženja zraka za zdravje ljudi. Dokler bodo fosilna goriva poceni, se jih bo sežigalo. Ne gre za problem, ki se ga ne da rešiti, ampak za problem, ki se ga ne reši.«
Britanska organizacija Oxfam pa opozarja, da desetina najbogatejših ustvari polovico vseh fosilnih emisij, ki škodujejo okolju. Povprečni prebivalec najbogatejših 10 odstotkov sveta ustvari 175-krat večji ogljični odtis kot njegov sozemljan, ki je med najrevnejšimi. To potrjuje tudi podatek, da Luksemburg, četudi z manj prebivalci, ustvari štirikrat več izpustov ogljikovega dioksida kot Butan. Že danes najbolj ogroženi konci sveta bodo kraji, od koder bodo bežali okoljski begunci. Mednarodna organizacija za migracije predvideva, da jih bo do leta 2050 okoli 200 milijonov.
Evropa
Vreme 2050?
Veliko nevarnost bo predstavljala vse večja vodna ogroženost in omejenost vodnih virov, predvsem v južni Evropi, zaradi suš in vročinskih valov. Poleti bo manj padavin in topleje vse do južne Švedske. Na severu bo imel negativne vplive dvig morske gladine. Zaradi vse daljših in pogostejših vročinskih valov se bo povečala verjetnost zdravstvenih težav in smrti ljudi. Več bo gozdnih požarov zaradi suš v južni Evropi in v območju tajge. Ekstremne padavine se bodo povečale v vseh letnih časih v severni Evropi, enako v osrednji Evropi z izjemo poletja. Več bo poplav zaradi nenadnih, močnih nalivov, pri čemer je verjetnost poplav v pomembnem delu odvisna od gospodarjenja z vodo in rabe zemlje, urbanizacije, vodne regulacije in tokov. Zime bodo bolj deževne kot snežene. Na Nizozemskem naj bi se do leta 2100 po nekaterih ocenah morska gladina dvignila za 0,4 do 1,05 metra, na obalah Velike Britanije pa za 0,9 do 1,9 metra.
Pozitivni premiki do 2050
Načrt danskega Koebenhavna, kjer 55 odstotkov prebivalcev kolesari na delo ali v šolo, je, da bo do leta 2025 postalo ogljično nevtralno mesto. Pri pridobivanju električne energije namerava Danska do leta 2050 postati v celoti odvisna od obnovljivih virov. Julija letos je v enem dnevu ustvarila toliko vetrne energije, da je zadostila vsem domačim potrebam po elektriki in jo izvozila še v Nemčijo, Norveško in Švedsko.
Medtem v Stockholmu vsi vlaki vozijo na obnovljive vire, avtobusi pa so etanolsko-električni hibridi. Švedska vlada je že leta 2009 naročila pristojnim švedskim agencijam izdelavo različnih modelov, kako lahko celotna država postane do leta 2050 emisijsko nevtralna. Danes ocenjujejo, da bodo zaradi vladnih vlaganj v raziskave in razvoj ter ugodnega ekonomskega okolja ta cilj lahko dosegli, četudi bo treba sedanje napore še okrepiti.
Škotska je z vetrno energijo lani zadostila 98 odstotkom električnih potreb gospodinjstev. Decembra lani je veter ustvaril 64 odstotkov presežne energije za oskrbo gospodinjstev. Prav tako raste delež solarne energije.
Francija je letos sprejela zakon, po katerem morajo imeti vse nove komercialne zgradbe zelene strehe – ali zasajene z vrtovi ali pokrite s solarnimi celicami. To zmanjša energetsko potratnost stavb in okrepi biotsko raznolikost. Podobne lokalne predpise poznajo v Zürichu in Koebenhavnu: vse ravne strehe, tako zasebnih kot komercialnih stavb, morajo biti prekrite z zelenjem.
Vsa večja britanska mesta pod vodstvom laburistov so podpisala zavezo, da bodo do leta 2050 v celoti prešla na rabo energije iz obnovljivih virov. To naj bi tudi do 10 odstotkov zmanjšalo ogljični odtis Velike Britanije.
Po desetletju protestov so prebivalci BiH oktobra letos slavili zmago. Vlada Republike srbske je umaknila načrt za gradnjo dveh jezov v kanjonu reke Vrbas, okoljskem dragulju z bogatim turističnim potencialom. Podobno zmago so slavili okoljevarstveniki na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji, ko so dosegli umik načrtov o črpanju nafte na hrvaškem Jadranu.
Severna Evropa: dvig temperatur zraka za 2,8 stopinje, več nenadnih, močnih padavin, ki jih bo količinsko sicer manj, dvig morske gladine
Južna Evropa: dvig temperatur zraka za 3,2 stopinje, za petino manj padavin, vročinski valovi, požari
Severna Amerika
Vreme 2050?
Na severni ameriški polobli bo večjo otoplitev kot ZDA zaznala Kanada, kjer se bo povečala količina padavin. Kanada in severni del ZDA bosta zaznala najvišji dvig temperatur, snega bo manj. Manj padavin in daljše suše so napovedani za južne, osrednje in dele zahodnih ZDA. Padavine bodo bolj nenadne in močnejše. Povečala se bo pogostost in moč orkanov. Vročinski valovi bodo do desetkrat pogostejši in daljši, občutno se bo povečala nevarnost požarov. Mrzla obdobja bodo redkejša in krajša. Američani predvidevajo, da se bo ob povečevanju CO
2
v ozračju daljšalo obdobje brez zmrzali – ko lahko rastejo pridelki. Od leta 1880 se je gladina morja dvignila za okoli 20 centimetrov, do leta 2100 naj bi se dvignila še za dodatnih 30 do 120 centimetrov, pri čemer bosta ogroženi tako vzhodna kot zahodna obala ZDA. Zaradi segrevanja ozračja bodo ogroženi predvsem alpski ekosistem in gozdovi – zaradi požarov in umiranja gozdov.Pozitivni premiki do 2050
V zvezni državi New York sta se v zadnjem letu oblikovali dve iniciativi za podnebna delovna mesta, ki povezujeta sindikate, gibanja in različne organizacije. Njihovo delovanje in sodelovanje se je oblikovalo ob okoljskih protestih, po izkušnji z orkanom Sandi, gibanju Occupy in vztrajajoči gospodarski krizi za večino delavcev. Delavski inštitut na univerzi Cornell skupaj s sindikati gradbeništva, prevozništva in energetike pripravlja načrt, kako bi z okolju prijaznimi delovnimi mesti zvezna država lahko dosegla zmanjšanje emisij.
Opozarjajo, da bi zakonodaja lahko dosegla, da bi več kot milijon stavb, ki izrisujejo prepoznavno veduto mesta, z obnovami in bolj smotrnim delovanjem poskrbelo za manjšo porabo energije in manj emisij – te stavbe Manhattna ustvarijo 70 odstotkov emisij mesta in porabijo 94 odstotkov vse električne energije, pišejo v poročilu Global Climate Jobs. »Med drugim zahtevamo, da mesto namesti sto streh s sončnimi celicami na šole v najbolj ranljivih soseskah – to bi ustvarilo tri tisoč delovnih mest.«
Aprila letos je ameriška vlada razširila program Solar Ready Vets – sodelovanje med ministrstvoma za obrambo in energijo. Prek njega vojake pred izstopom iz vojske izučijo za delo v industriji sončne energije. V njej dela skoraj 17 tisoč veteranov, poleg 167.000 drugih delavcev v tej panogi. Letna rast sončnih celic na strehah domov po Ameriki je 70-odstotna.
Četudi manj ambiciozno, kot si je želel Greenpeace, je vlada v kanadski provinci Alberta pred tednom predstavila načrt, po katerem bo z letom 2017 začela zaračunavati davek na ogljik – 20 kanadskih dolarjev (13,7 evra) na tono, z letom 2018 se bo dvignil še za polovico. Tri milijarde kanadskih dolarjev, ki naj bi jih novi davek prinesel v letu 2017, bodo investirane v zmanjševanje onesnaževanja in krepitev virov obnovljive energije. Zavezali so se tudi k zmanjšanju emisij metana ter omejitvi proizvodnje nafte iz skrilavcev. A to, opozarja kanadski Greenpeace, bo zagotovilo le, da se emisije do leta 2030 ne bodo povečale – resnični cilj pa je emisije zmanjšati.
Severne ZDA, Kanada: dvig temperatur zraka za 5 stopinj, za petino več padavin
Osrednje ZDA: dvig temperatur zraka za 3 do 4 stopinje, suše, požari, poplave, dvig morske gladine
Južne ZDA, Mehika: dvig temperatur zraka za 2,7 stopinje, za desetino manj padavin
Južna Amerika
Vreme 2050?
Velik problem bo izginjanje gozdov v vseh južnoameriških in srednjeameriških državah vzhodno od Andov. Pogosti bodo gozdni požari. Izjema naj bi bili Kostarika, Urugvaj in Čile, kjer naj bi prišlo do skromnega povečanja obsega gozdnih površin. Velik problem, z majhno možnostjo preprečitve, bo izumiranje koral. Oskrba z vodo bo problem v osrednji Ameriki in predelih, ki so odvisni od taljenja ledenikov, saj se bo njihov obseg v Andih zmanjšal. Po drugi strani se bo povečala nevarnost zemeljskih plazov in poplav. Več bo ekstremnih padavin, nenadnih povečanj vodnega toka, a skupno bo zaznati padec letne količine padavin – izjema bo pacifiška obala. Vremenske spremembe bodo povečale možnosti širjenja bolezni in zmanjšale možnosti pridelave hrane, predviden je porast smrti ljudi zaradi vročine. Oceanske spremembe bodo povzročile zmanjšanje ribje populacije, dvig morske gladine in erozijo obal.
Pozitivni premiki do 2050
Na Kostariki so letos 94 dni zapored vso potrebno energijo pridobivali iz čistih virov. Ključna je bila hidroenergija ob obilnih padavinah. Vendar izkoriščajo tudi vetrne, sončne in geotermalne vire – trenutno pridobijo iz nefosilnih virov 98 odstotkov vse energije. S krepitvijo geotermike nameravajo v prihodnjih petih letih doseči 100-odstotno pokritje potreb. Za to bo vlada namenila 958 milijonov dolarjev. Njihovi uspehi temeljijo na zakonodaji in jasnih vladnih ukrepih, ki na prvo mesto postavljajo okoljsko ozaveščenost in zdravje ljudi v 4,8-milijonski državi. Problem ostaja promet, a se je vlada ob civilnodružbenem pritisku zavezala k prehodu na okolju prijaznejše rešitve – najprej pri železniškem prometu.
Urugvaj namesto nafte danes raje uvaža vetrnice za pridobivanje vetrne energije. Energija iz obnovljivih virov predstavlja 55 odstotkov vse energije, ki jo porabijo, vključno z nafto in bencinom za prevoz. V naslednjih dveh letih nameravajo emisije ogljika zmanjšati še za 88 odstotkov glede na povprečje 2009–2013.
Perujski kmet in turistični vodič Saul Luciano Lliuya je pred dnevi vložil tožbo proti nemškemu podjetju RWE, ki se samo opisuje kot največji evropski »oddajnik« CO
2
, zaradi njegovega sostorilstva pri povzročanju podnebnih sprememb. Te pomenijo, da so se ledeniki v Andih v zadnjih štirih desetletjih do lani skrčili za 40 odstotkov. Ker se sneg in led talita, so pogostejši zemeljski plazovi in poplave, dviguje pa se tudi gladina jezera Palcacocha, ki ogroža tamkajšnjo vas in Lliuyev dom. Tožba, ki jo vodita nemški odvetnik in nemška organizacija Germanwatch, je pionirski primer, da državljan iz države, ki je med tistimi, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, toži povzročitelje, da priskrbijo del investicij za tehnološke rešitve, ki bi zmanjšale posledice podnebnih sprememb.Amazonija: dvig temperatur zraka za 2 stopinji, več ekstremnih padavin, a količinski upad
Južna Južna Amerika: dvig temperatur zraka za 2 stopinji, dvig morske gladine
Afrika
Vreme 2050?
Najbolj bosta na udaru nenadnih vremenskih sprememb tropska zahodna Afrika in Sahel. Zaradi suš bo povečana ogroženost oskrbe s pitno vodo, krajša pa bodo tudi obdobja, ko se lahko kmetuje na poljih – v severni, zahodni in južni Afriki. V južni in vzhodni Afriki se bodo razširila območja malarije. Rib v jezerih vzhodne Afrike bo vedno manj, lahko, da bo prišlo do vdora tujih vrst. Slavna bela snežena kapa Kilimandžara se bo stalila in izginila že okoli leta 2020. V delih vzhodne Afrike se bo povečala količina padavin, v zahodni Afriki bo zaradi dviga morske gladine ogroženo življenje ljudi v obalnih naseljih in večjih mestih, ekstremni vremenski pojavi bodo še povečali negotovost in bedo najrevnejših in najranljivejših. Dvig temperature oceanov bo prinesel izumiranje koral in zdesetkal ribjo populacijo. V južnem delu kontinenta in Sahari se obetajo tudi vse pogostejši premiki puščavskih sipin.
Pozitivni premiki do 2050
Projekt solarne energije je bil v Ruandi postavljen v manj kot letu dni – sama gradnja ni trajala niti pol leta. Več kot 28 tisoč solarnih panelov sledi sončni svetlobi, plod konstrukcije iz kitajskih in nemških sestavnih delov. Tako pridobljena energija je od lanskega julija omogočila električno oskrbo več kot 15 tisoč domov, za 6 odstotkov se je povečala proizvodnja elektrike v državi brez dodatnih škodljivih izpustov CO
2
, pri čemer je bilo ustvarjenih 350 delovnih mest, je poročal Guardian. Vendar je energetsko polje povezano s centralo v Oslu, ki distribucijo energije nadzoruje po internetu. Celoten projekt je plod sodelovanja ruandske vlade z mednarodnim podjetjem Gigawatt Global, norveškim državnim podjetjem Norfund ter norveškim mednarodnim podjetjem Scatec Solar, podprla pa ga je tudi iniciativa ameriškega predsednika Obame Power Africa. Da postaja neogljična energija novo polje kapitalskih investicij in bodoče rasti, je potrdil tudi Yosef Abramowitz, predsednik Gigawatt Globala. S ponosom je razložil, da so z ruandskim projektom dokazali, kako je »rast BDP mogoče ločiti od rasti emisij«.V zahodni Afriki, v Beninu, Maliju in Burkini Faso, je projekt Razvojnega programa Združenih narodov prinesel s sončnimi paneli električno energijo v 14 vasi. V Maliju po oceni ZN 99 odstotkov vasi ni priključenih na nacionalno električno omrežje, tako da je sonce marsikje nadomestilo bencin in oglje. Zagotavlja luči, kuhanje na štedilnikih, gledanje televizije ali napajanje telefonov, s sončno energijo so v nekaterih vaseh preskrbljene tudi šola, mestna hiša, mošeja in vodnjaki. Lokalno prebivalstvo prispeva mesečna plačila za omrežje in prostovoljne prispevke, kar naj bi okrepilo občutek, da projekt pripada tamkajšnjim skupnostim. V Burkini Faso skupnosti tudi same razpolagajo z denarjem in skrbijo za vzdrževanje in nadgradnjo sistema. Afriške vlade in ZN izobražujejo lokalno prebivalstvo, da bo lahko še naprej samo skrbelo, vzdrževalo in popravljalo sončne celice in bodo ljudje lahko delili znanje med sabo in ga nadgrajevali.
Severna Afrika, Sahara: dvig temperatur zraka za dobre 3 stopinje, več suš
Južna Afrika: dvig temperatur zraka za skoraj 3 stopinje, za dobro desetino manj dežja
Zahodna Afrika: dvig temperatur zraka za dobre 3 stopinje, manj padavin, dvig morske gladine
Vzhodna Afrika: dvig temperatur zraka za 2,7 stopinje, povečanje padavin, taljenje snega (Kilimandžaro)
Azija
Vreme 2050?
Južni predeli naj bi se segreli manj kot severni, višji predeli Azije. Količina padavin se bo tam povečala prej, kasneje v 21. stoletju pa bo več padavin tudi v vzhodni in južni Aziji. Občutno povečanje padavin v monsunskem obdobju se napoveduje za južno, vzhodno in jugovzhodno Azijo. Oceani se bodo segreli v zgornjih plasteh, kar bo povzročilo izumiranje koralnih grebenov.
Predvsem v osrednji Aziji lahko postane problem oskrba z vodo, njeno pomanjkanje pa bo ob gibanjih prebivalstva lahko vplivalo tudi na samo kakovost vode. Zaradi vročinskih valov bo več smrti med prebivalstvom. Spremembe podnebja bodo vplivale na rastlinstvo in posledično živalski svet, kar bodo občutili tako pande kot sibirski tigri. Obseg ledenikov se bo na Tibetu zmanjševal zaradi segrevanja ozračja (do leta 2030 se lahko obseg ledenikov skrči za petkrat), drugod pa tudi zaradi vulkanskih aktivnosti. Višje temperature in taleči se permafrost povzročajo nižanje gladine jezer, izsuševanje močvirij in travnikov. Gozdna meja se bo širila proti severu, nad njo se bo proti severu vse bolj razraščala tundra, kar bo oboje prispevalo k še dodatnemu segrevanju. A zaradi negotovih napovedi glede obsega padavin posledice širitve rastja na sever niso gotove.
Pozitivni premiki do 2050
Himalajska kraljevina Butan je v treh četrtinah prekrita z gozdovi, ki vsrkajo trikrat več ogljikovega dioksida, kot ga proizvede 700.000 prebivalcev Butana. Vendar želijo gozdnato območje še povečati. Država večino elektrike proizvede s pomočjo hidroelektrarn, a večina prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom, ni priključena na nacionalno električno omrežje, piše Guardian. Gre za državo, ki je v zadnjih letih resno občutila posledice segrevanja ozračja – neredno monsunsko deževje in izsuševanje vodnih virov. Zato se je država odločila za izobraževanje prebivalstva o kmetijsko-gozdarski rabi zemljišč (agroforestry), ki služi kot zaščita pred posledicami podnebnih sprememb. Poleg tega imajo na zakonodajni mizi tudi visok davek na uporabo avtomobilov, krepitev sistema javnega prevoza in spodbujanje rabe električnih vozil.
Pred pariškim okoljskim vrhom je bila po obsegu najpomembnejša napoved Kitajske, da bo do leta 2020 v nacionalnem električnem omrežju zagotovila 100 gigavatov sončne (trenutno 28 GW) in 200 gigavatov vetrne energije (trenutno 96 GW). S tem želi do leta 2020 zmanjšati in zamejiti svojo odvisnost od premoga. Posledični onesnaženosti, predvsem zraka, je kitajski premier letos napovedal vojno.
Severna Azija: dvig temperatur zraka za 3,8 stopinje, taljenje ledu
Osrednja Azija: dvig temperatur zraka za 3,2 stopinje, suša
Tibet: dvig temperatur zraka za3,6 stopinje, taljenje ledu
Vzhodna Azija: dvig temperatur zraka za 3,1 stopinje, dvig morske gladine
Južna Azija: dvig temperatur zraka za 2,7 stopinje, poplave
Jugovzhodna Azija: dvig temperatur zraka za 2,1 stopinje, kislost oceanov, dvig morske gladine
Avstralija, Oceanija
Vreme 2050?
Temperature se bodo povišale. Predeli Nove Zelandije, kjer zapade tudi sneg in temperature padejo pod ničlo, se bodo skrčili za polovico in bodo vztrajno izginjali, povečalo se bo število dni s temperaturo nad 25 stopinj. Predvsem v jugozahodni Avstraliji bo občutno manj padavin, povečale se bodo težave z oskrbo z vodo. Več negotovosti pri napovedih je glede količine padavin v severnem delu kontinenta, manj padavin pa bo tudi v vzhodni Novi Zelandiji. Verjetnost suš se bo do leta 2040 povečala za dva- do trikrat. Segrevanje zgornjih plasti morske gladine in povečanje kislosti oceanov bosta imela uničujoče učinke na koralne grebene. Zaradi povišanja morske gladine se bo povečala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov na morju in ob obali, ki bodo prizadeli predvsem jugovzhodno Avstralijo. Do konca stoletja naj se vodna gladina ne bi dvignila za več kot meter, če ne bo prišlo do taljenja Antarktike, vendar pa se bo dvigovanje morske gladine nadaljevalo tudi po letu 2100 – pomembno škodo in posledice za zdravje ter življenje ljudi bo prinesel že polmetrski dvig morske gladine. V južni Avstraliji se lahko zaradi vročega in suhega vremena nevarnost požarov poveča tudi za 100 odstotkov. Pogostejši požari bodo tudi na Novi Zelandiji.
Pozitivni premiki do 2050
Predsednik otočja Kiribati Anote Tong je pred pariško okoljsko konferenco svetovne voditelje spravil v zadrego. Nanje je naslovil javno pismo, naj podprejo takojšnji moratorij na odpiranje novih rudnikov premoga: »Znanstveni dokazi so jasni: če želimo preprečiti hudo in potencialno katastrofalno škodo za zdravje ljudi, gospodarski razvoj in globalno stabilnost, mora svet karseda hitro zmanjšati porabo premoga.« Več kot petdeset mednarodnih, svetovno priznanih znanstvenikov in ekonomistov je podprlo njegov poziv. Ta je naslovljen tudi na avstralsko vlado, ki namerava razširiti pridobivanje premoga in zemeljskega plina ter njun izvoz. Nova Zelandija pa je septembra letos zavrnila prošnjo za azil prvega nesojenega okoljskega begunca, ki je prišel z najbolj ogroženega otočja zaradi dvigajoče morske gladine – Kiribati. Lani je predsednik Tong od anglikanske cerkve kupil večji del zemljišča na otoku Vanua Levu, drugem največjem v otočju Fidži, kjer bi ljudstvo Kiribatija, tako upa, lahko našlo nov dom, ko bo njihovega preplavilo. Kupljeno zemljo za zdaj uporabljajo za kmetijstvo in gojenje rib, s čimer želijo vsaj nekoliko okrepiti svojo prehrambno varnost.
Prebivalci Marshallovih otokov so prav tako med najbolj ogroženimi. Poleg sončnih celic, s katerimi želijo opremiti večino stavb na otokih, so se odločili, da bodo svojo domovino ponudili tudi za pionirski projekt pretvarjanja oceanske termalne energije.
Severna Avstralija: dvig temperatur zraka za 2,5 stopinje, suša, negotovo glede padavin, poplave, povečanje kislosti oceanov
Južna Avstralija in Nova Zelandija: dvig temperatur zraka za dobri 2 stopinji, manj padavin, požari, dvig morske gladine
Arktika
Vreme 2050?
Krčenje snežne odeje in ledu bo imelo negativne vplive na vse ekosisteme. Segrevanje ozračja in morja ter povečanje njegove kislosti, taljenje ledu, snega in permafrosta bo vplivalo tako na naravne kot človeške sisteme bivanja. Poslabšala se bosta zdravje in splošna dobrobit za tamkajšnje skupnosti. Oskrba s hrano in pitno vodo bo ogrožena. Zaradi taljenja ledu in snega, spremenjenih vzorcev padavin ter dviga morske gladine se bo spreminjal tok rek in sestav jezer, kar lahko občutno poveča delež metana v ozračju. V vseh pogledih se bo povečala izpostavljenost tamkajšnjih ljudstev tveganjem in negotovosti v življenjskem okolju, pri čemer je realna nevarnost, da bodo podnebne spremembe hitrejše kot družbene. Gozdovi bodo zamenjali tundro, prav tako naj bi prišlo do širitve bolj južnih živalskih vrst na sever, medtem ko bodo arktične vrste vse bolj ogrožene. Zaradi podnebnih sprememb se krčijo možnosti transporta po kopnem (ledu), širijo pa se morske in vodne transportne poti. Še pred sredino stoletja naj bi arktično morje čez poletje ostalo tako rekoč brez ledu.
Pozitivni premiki do 2050
Arktika, ki se segreva dvakrat hitreje kot drugi predeli sveta, je domovina Inuitov, ljudstev, ki v odsevih ledu in zvoku praskanja sulice ob led prepoznajo dom. Osem arktičnih narodov že od devetdesetih let dalje opazuje spremembe, ki jih prinaša segrevanje podnebja: taleči se permafrost, povečane padavine, nenadne in nenavadne vremenske spremembe, vse daljša obdobja brez morskega ledu, nove, invazivne vrste ptic, rib in insektov, vse manj domorodnih živalskih vrst in splošno segrevanje ozračja. Pravijo, da so kot kanarčki v premogovnikih. Znanilci sprememb – nevarnosti, ki postajajo običajne po vsem planetu. »Naš svet se vse bolj spreminja,« je leta 2007 zapisal Duane Smith, predsednik kanadske inuitske konference in podpredsednik organizacije Inuit Tapiriit Kanatami. »Tradicionalno znanje, kako deluje svet, ki je prehajalo iz generacije na generacijo, je manj točno, kot je bilo. Podnebne spremembe niso oddaljen teoretični problem, ki naj ga rešijo prihodnje generacije. Na Arktiki se dogajajo. Skupnosti se soočajo z izginjajočimi zgodovinskimi kraji, erozijo pokopališč, motnjami in selitvami skupnosti. Inuiti smo prilagodljivi, kot vsi drugi, a le do določene mere... Kultura Inuitov in drugih ljudstev Arktike temelji na njihovem odnosu z zemljo, okoljem in živalmi. Celovita prilagoditev industrializirani prihodnosti pomeni asimilacijo, ki se ji domorodna ljudstva vsega sveta poskušajo izogniti.«
V poročilu Unikkaaqatigiit: Perspektive Inuitov iz Kanade pa so zapisali: »Namesto da bi skupaj delovali, da bi razrešili človeško ustvarjen problem podnebnega segrevanja, skeptiki ovirajo resnične premike k zmanjšanju škodljivih toplogrednih plinov. Podnebne spremembe ne vplivajo le na rastlinski in živalski svet, ampak na vsa živa bitja, vključno z ljudmi. Da bi naslovili te posledice, bi se bilo smiselno pogovoriti s tistimi, ki so najbolj prizadeti – to smo Inuiti. Sile predvsem onkraj arktičnega kroga so povzročile podnebne spremembe; te pa vplivajo na to, da je ogrožen prav tradicionalni način življenja Inuitov.«
Arktika: dvig morske gladine, taljenje ledenikov, povečanje kislosti oceanov
