Včeraj se je na parlamentarne sedeže prvič usedlo 151 poslancev novoizvoljenega hrvaškega sabora – in sejo prekinili po vsega pol ure. Toliko časa je bilo potrebnega za spoznanje, da jim ne bo uspelo izvoliti predsednika sabora in da slednji zato ne bo konstituiran. Edini kandidat za drugi najvišji položaj v državi je bil poslanec stranke Most, Robert Podolnjak, ki ga je predlagala stranka SDP oziroma 55 njenih poslancev. Toda v nekoliko nenavadnem zaporedju dogodkov je Podolnjak naknadno sporočil, da kandidaturo zavrača, ker je ni podprla tudi druga velika stranka HDZ.
To sporočilo je bilo v skladu s povolilno politiko stranke Most, ki je s 15 poslanci (štirje so ga po volitvah že zapustili) dovolj močan, da brez njega ne SDP ne HDZ ne moreta sestaviti vlade. Most si prizadeva za veliko koalicijo med obema velikima strankama, v kateri bi sam igral vlogo povezovalnega člena in nadziral sprejemanje reform. HDZ in SDP si vsak zase prizadevata pridobiti Most na svojo stran in veliko koalicijo zavračata.
Most je zato po včerajšnjih dogodkih potegnil novo potezo: za prihodnji ponedeljek ob 12. uri je v svojih prostorih sklical skupni sestanek s predstavniki HDZ in SDP. »Kogar na sestanek ne bo, se z njim o sestavi vlade ne bomo več pogovarjali,« so sporočili.
Obenem so v Mostu po dogodkih v saboru kritizirali HDZ in SDP. HDZ so očitali, da ni hotel podpreti Podolnjaka, pa tudi, da ni sprejel ponujene začasne rešitve, da bi se sabor lahko konstituiral. SDP pa so očitali, da je Podolnjaka predlagal za predsednika sabora, čeprav je dobro vedel, da kandidature brez podpore HDZ ne bo sprejel.
Pozivi k predčasnim volitvam
Po volitvah 8. novembra se je prvič v samostojni Hrvaški zgodilo, da sabor na prvi seji ni izvolil predsednika. To je posledica tega, da je država tudi prvič v položaju, ko nobena stranka oziroma predvolilna koalicija nima večine za vladanje, torej potrebnih 76 glasov. Domoljubna koalicija, zbrana okoli HDZ Tomislava Karamarka, je dobila 59 poslanskih mandatov in si potem zagotovila podporo še štirih. Predvolilna koalicija Hrvaška raste, zbrana okoli SDP Zorana Milanovića, pa ima skupaj z naknadno podporo manjših strank zagotovljenih 66 glasov, torej deset premalo.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović se bo v ponedeljek znova pogovarjala s strankami, da bi imenovala mandatarja, česar pa ne more storiti, dokler ji nekdo ne prinese dokazov, da ima zagotovljenih 76 glasov. Zaradi tega se na Hrvaškem krepijo pozivi, naj Grabar-Kitarovićeva čim prej imenuje tehnično vlado in razpiše predčasne volitve, da država ne bo predolgo v brezvladju. Vendar se pojavljajo različne interpretacije ustave, ali predsednica to sploh lahko stori.
Veliko je tudi ugibanj, kaj bi to pomenilo. SDP, HDZ in Most uradno pravijo, da si predčasnih volitev ne želijo. Vprašanje tudi je, če bi kaj rešile oziroma ali bi bistveno spremenile razmerja. HDZ in SDP bi seveda oba upala, da bi prejela dovolj glasov za samostojno vladanje. Most pa, da bi dobil toliko več glasov kot na novembrskih volitvah, da bi obe veliki stranki spoznali, da si delata škodo in bi znova premislili o veliki koaliciji. Pred volitvami je Petrov sicer izražal želje, da bi vlado lahko sestavil kar Most sam. A te tudi ob ponovljenih volitvah verjetno bolj kot ne ostajajo pobožne želje.
