Včeraj se je iztekel rok, ki ga je hrvaška stranka Most postavila največjima strankama HDZ oziroma SDP za odgovor na svoje programske zahteve. Od teh odgovorov bo odvisno, ali se bo Most odločil, da s katero od njiju sestavi vlado, ali pa bo šla Hrvaška še enkrat na volišča.
To se zdi zdaj vendarle manj verjetno, saj se obe stranki z večino predlogov strinjata. SDP premierja Zorana Milanovića je odgovore poslala v nedeljo, in to na 185 straneh. Zapisala je, da se ne strinja z ukinitvijo davka na dividende ter na takšen dodaten nadzor varnostnoobveščevalnih organov, ki bi omogočal neovirane in nenapovedane obiske teh institucij. HDZ pa je poslala odgovore včeraj na 141 straneh. Predvsem ima pomisleke glede predlogov o reformi regionalne ureditve, in sicer glede ukinitev županij. Most predlaga tudi zmanjšanje števila občin.
Poleg omenjenih so med glavnimi zahtevami Mosta zmanjšanje DDV in nižja obremenitev plač, revizija predstečajnih poravnav, kar je bila na Hrvaškem velika tema zaradi domnevnih malverzacij, nižanje poslanskih plač in števila poslancev v saboru (zdaj jih je 151, bilo pa naj bi jih štirideset manj) ter moratorij za gradnjo termoelektrarn ter za črpanje nafte v Jadranu.
HDZ za cono, SDP ne vidi smisla
Ena ključnih zahtev Mosta pa je tudi hrvaška razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranu. Takšen korak bi bil nadgradnja leta 2003 razglašene zaščitne ekološko-ribolovne cone, ki je takrat postala velik problem v odnosih s Slovenijo in Italijo, uradni Zagreb pa jo je potem za članice EU zamrznil. Izključna ekonomska cona se nanaša na izkoriščanje naravnih virov oziroma morskih bogastev, tudi pod zemljo in nad morsko gladino (denimo vetra za pridobivanje energije, postavljanje umetnih otokov...).
Posledice takšne cone za druge države so odvisne tudi od zakonodaje države, ki jo razglasi, pri čemer pa je Hrvaška omejena z evropsko zakonodajo. V koaliciji Hrvaška raste pod vodstvom SDP, v kateri je tudi stranka HNS zunanje ministrice Vesne Pusić, so Mostu odgovorili, da cono lahko razglasijo, da pa to ne bo imelo stvarnih učinkov na plovbo in ribolov. V Mostu namreč trdijo, da ima Hrvaška zaradi nerazglasitve cone »veliko finančno in drugo škodo«, kot je za Hino izjavil tiskovni predstavnik stranke Nikola Grmoja. V HDZ pa so razglasitvi ekonomske cone zelo naklonjeni.
Razglasitev cone pa bi lahko prinesla tudi zaplet glede njenega dosega. Ena od nalog arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je namreč, da »določi režim za uporabo ustreznih morskih območij«, torej tudi takšne cone. Slovenija delo sodišča podpira, Hrvaška pa je po julijski aferi s prisluhi napovedala odstop od arbitražnega sporazuma. HDZ tako v svojem odgovoru Mostu denimo piše: »Ker arbitraža nima več pravnega učinka za Hrvaško, nam je tudi to odprlo dodatni politični prostor za razglasitev izključne ekonomske cone.« Slovenija hrvaški odstop od arbitražnega sporazuma zavrača.
