Ponedeljkovo odprtje festivala Animateka bo 3D-stereoskopska, med drugim bosta na ogled filma Normana McLarnaZdaj je čas (Now is the Time) in Okrog je okrog (Around is Around), ki sta nastala leta 1951. McLaren je bil mojster animacije, umetnik, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik in tehnični izvedenec. Eksperimentiral in izpopolnil je različne animacijske tehnike, s stereoskopsko tehniko pa je začel delati že v 50. letih preteklega stoletja. Posebnost festivala tudi letos ostaja fokus Tekmovalnega programa, ki predstavlja sodobno produkcijo iz vzhodne in srednje Evrope, kar po besedah programskega direktorja festivala Igorja Prassla pomeni, da je Animateka »v poplavi festivalov v bližnji in daljni okolici v tem programskem smislu edinstvena«.
Programske stalnice in novosti
Festival je svoje občinstvo navadil na določene programske stalnice, med katerimi tudi tokrat ne bodo manjkale Cartoon d'Or 2015, Svetovni jagodni izbor ter Vzhodno in srednjeevropska panorama, vsako leto pa festival ponudi tudi nekaj novosti. Tokrat bo to programski sklop Seks in erotika v animiranem filmu, ki sta ga pripravila Igor Prassel in producentka kanadskega Nacionalnega filmskega sveta (NFB) Julie Roy, predstavil pa bo različne načine, na katere se animacija loteva upodabljanja spolov, spolnih vlog in spolnosti.
Prav tako ne bo manjkala retrospektiva Animirani dokumentarni film, s katero festival nadaljuje zgodovinsko poglabljanje v tehnične in estetske mejnike medija. Kot je poudarila filmska teoretičarka Anna Ida Orosz, je z animacijo mogoče »oživiti notranjost in upodobiti nevidno, zato je spoj animacije z dokumentaristiko danes postal najprimernejši medij za obravnavo dogodkov in tematik zunaj dosega filmskih kamer«. Animatorji dokumentarne tematike berejo na svež in pronicljiv način, o čemer bosta pričala filma Čarobna gora romunske režiserke Ance Damian o avanturističnem življenju Adama Jacka Winklerja in portret lingvista Noama Chomskega Ali je veliki človek srečen? francoskega režiserja Michela Gondryja.
Komunistični animirani film
Posebno pozornost so letos posvetili albanskemu animiranemu filmu, saj bodo predstavili retrospektivo iz zlatih časov albanske animacije. Po besedah selektorja programa Rrona Bajrija Albanija med diktaturo ni bila izolirana le v smislu meja, temveč tudi ustvarjalnega izraza in dostopa do mednarodne umetniške srenje: »Slogi in tehnike so se zato razvijali le znotraj fizičnih meja. Poleg tega ni bilo umetniške svobode, saj je bila za produkcijo nujna odobritev države. Velik del animacij so predstavljala propagandna dela, ki so izkazovala naklonjenost komunizmu in odpor do sovražnikov.«
Do preobrata je prišlo šele po smrti diktatorja Enverja Hoxhe, in to ne le v politiki, temveč tudi glede dostopa do mednarodnega sodobnega animiranega filma. »Ko so si animatorji lahko ogledali celoten spekter sodobnih animiranih filmov, so se jim odprla vrata do različnih slogov in tehnik, kar je imelo ključen vpliv na kakovost produkcije.«
