Pred petimi leti je bila osnovna ideja Botrstva s prispevki botrov plačevati otrokom izvenšolske dejavnosti, počitnice, šolo v naravi, potem pa se je ekonomska situacija v državi tako spremenila, da so morali začeti zbrane prispevke namenjati za osnovne dobrine, kot so šolska prehrana, oblačila in šolske potrebščine. Seveda pa so s skoraj šest milijoni evrov, ki so jih zbrali od leta 2010, botri prispevali tudi k vključevanju otrok v obšolske dejavnosti, jim omogočili nakup zdravil, olajšali bivanje v dijaških domovih in jim zagotovili mesto na šolskih izletih, povzema pobudnica projekta Milena Štular. Kot predsednica nadzornega odbora Štularjeva zagotavlja, da ves denar botrov spravijo do otrok, vse stroške projekta pa krijejo iz sklada, v katerega prispevajo med drugim številna podjetja.
»Ne znam si predstavljati, kako bi družba funkcionirala danes, če ne bi združili moči? Kako bi ti otroci živeli vsak dan?« se s hvaležnostjo do botrov in vseh podpornikov sprašuje Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, in obenem opozarja, da ima dolgotrajna revščina resne posledice na razvoj otrok. Živijo nezdravo, stigmatizirano, izključeni iz vrstniških skupin. »Ne zmorejo normalnega učenja, potrebujejo vedno več učne pomoči, predvsem pa so njihove sanje usahnile. Ne zmorejo si postavljati življenjskih ciljev, kar je za našo prihodnost zelo skrb vzbujajoče,« dodaja Ogulinova, ki vsak dan dobi vsaj 40 prošenj za vključitev otrok v Botrstvo in za podaljšanje njihove vključitve. Mnogim družinam se v enem letu situacija ne izboljša, temveč celo poslabša.
Zelo skrb vzbujajoče je, da pomoč išče vse več staršev, ki so zaposleni ali v prekarnem delovnem odnosu, poudarja Ogulinova, enako pa opaža tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, pobudnica brezplačne pravne pomoči, s katero so leta 2013 razširili Botrstvo. Doslej so pomagali več kot 1400 posameznikom in družinam, in ne le s prvim pravnim nasvetom, ampak z zagotovljeno pravico. Gre za primere, ki bi bili rešljivi, če bi država in njene institucije svoje delo opravile ažurno, učinkovito in zakonito. Lani so zato oblikovali tudi manifest, s katerim so vlado in odgovorne pozvali k enostavnim sistemskim spremembam, ki bi socialno ogroženim hitro prinesle učinkovite rešitve.
»Doslej smo dosegli dvig cenzusa za upravičenost do brezplačnega šolskega kosila in prepoved posega v pravice iz javnih sredstev, še vedno pa ostaja neuresničenih še precej ukrepov, za katere na strani države ni posluha,« pravi Zidar-Klemenčičeva, ki s svojimi odvetniki brezplačno nudi pravno pomoč socialno ogroženim. Skupaj upajo, da bodo čim prej našli sogovornika vsaj za ureditev moratorija za plačilo najemnin in stanovanjskih kreditov, kadar gre za družine s šoloobveznimi otroki, ki jim grozi deložacija. dv
