Napoved ureditve prvega pomorskega oporišča na tujem prekinja dolgoletno tradicijo Kitajske, da se na tem področju ne spušča v tekmo z ZDA. Ob objavi sporazuma z Džibutijem o izgradnji logistične postojanke se je kitajsko zunanje ministrstvo dosledno izogibalo poimenovanju z vojaškim oporiščem ter ga opisovalo kot oskrbni center za njihove ladje, ki v okviru misije Združenih narodov varujejo ta del indijskega oceana pred pirati. A ne glede na to je kitajski vojaški prihod na Afriški rog napoved drugačnega vojaško-strateškega osredotočanja Kitajske od dosedanjega varovanja nacionalnih meja z dvomilijonsko kopensko armado.
Kitajski predsednik Xi Jinping je to dal vedeti prejšnji teden na srečanju z najvišjimi vojaškimi poveljniki, ko je govoril o izgradnji močne nacionalne obrambe in vojske, ki bo ustrezala mednarodnemu položaju države in njenim varnostnim in razvojnim interesom. Zahodni vojaški analitiki tako ugotavljajo, da prva kitajska vojaška postojanka na tujem pomeni začetek uresničevanja lani sprejete strategije vladajoče komunistične partije, po kateri naj bi Kitajska postala tudi globalna pomorska sila. Džibuti je pri tem izjemna izhodiščna točka, saj lahko od tam Peking varuje zanj najpomembnejše pomorske poti proti Afriki in Evropi, krepi pa tudi nadzor nad Arabskim polotokom in nafto, ki jo od tam dobiva.
Preobrazba vojske
Preobrazba kitajske vojske iz tradicionalno kopenske k bolj fleksibilni v povezavi z letalstvom in mornarico poteka že nekaj časa, spodbujajo pa jo tudi ozemeljski spori v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju. Proces je precej počasen tudi zaradi vkopanosti kopenske armade v svojo desetletja nedotakljivo prevlado in številčnost. Xi, ki je prevzel državno in partijsko krmilo pred tremi leti, skuša s to okostenelostjo opraviti tudi prek svoje protikorupcijske agende, ko čisti tudi najvišje vojaške vrste, zajela pa je tudi dva nekdanja podpredsednika mogočne centralne vojaške komisije Guo Boxionga in Xu Caihoua. Pospešil je tudi vlaganja v vojsko, ki so že vsa leta vsaj na ravni gospodarske rasti, za letos pa predvidena precej nad njo, kar za deset odstotkov nad lanskimi. Kitajski vojaški proračun je tako dosegel letno 145 milijard dolarjev, pri čemer stockholmski inštitut za mirovne študije ocenjuje, da je ta dejansko precej višji in je že presegel 200 milijard dolarjev.
Uradni Washington je kitajsko udeležbo pri varovanju pomorskih poti v najbolj nemirnem delu sveta pozdravil, ameriški vojaški strokovnjaki pa menijo drugače. Kitajska postojanka v Džibutiju bo povsem blizu edinega ameriškega oporišča v Afriki Lemonnier, kjer je nameščenih okoli 4000 vojakov skupaj s specialnimi enotami, ki poleg protipiratskih akcij vodijo tudi operacije z brezpilotnimi letali v Somaliji in Jemnu. Svoje oporišče ima v Džibutiju tudi Francija, Japonska pa je prisotna z izvidniškim letalom in nekaj sto vojaki. de
