Menjave državljanstva v alpskem smučanju niso pogoste. Razlog je zapleteni postopek pridobitve novega potnega lista. Z ostrimi pravili Mednarodna smučarska organizacija (FIS) preprečuje, da bi na tekmah svetovnega pokala potekala avstrijska prvenstva. V Avstriji se je namreč najtežje uvrstiti v člansko reprezentanco. Država vzgaja tako dobre alpske smučarje, da bi se lahko tisti, ki niso člani ekipe A, v dresih drugih reprezentanc uvrščali na vidna mesta.
Pogled na razpredelnico menjav državljanstva, v katero smo poleg štirih slovenskih primerov uvrstili še nekaj drugih najodmevnejših, kaže, da so se za nove potne liste večinoma odločali Avstrijci, ki so si na jesen svoje športne poti prišli navzkriž s smučarsko zvezo. Za nove države niso dosegali vidnejših uspehov.
Ostaja ponosen Slovenec
V Sloveniji sta najbolj odmevali menjavi potnega lista Avstrijcev Bernharda Knaussa in Josefa Pepija Strobla. Prvi je bil skoraj nepremagljiv na profesionalnih tekmah v ZDA, drugi je bil vrhunski smučar v hitrih disciplinah. »Pri pridobitvi potnega lista za Bernharda Knaussa sem se zelo angažiral. Veliko truda in energije sem vložil, da je lahko Knauss tekmoval za Slovenijo. Pred leti, ko je bil starejši od bratov Knauss vodja tekmovalne službe pri Völklu, mi je dejal, da je še vedno ponosni lastnik slovenskega potnega lista. Te besede so mi veliko pomenile,« se spominja Tone Vogrinec. Bernhard Knauss je pri 23 letih spoznal, da se ne bo uvrstil v avstrijsko reprezentanco. Odšel je v ZDA, kjer si je s 84 zmagami med profesionalci ustvaril izjemno uspešno kariero. Ko se je vrnil v domovino, je še drugič v karieri spoznal, da se ne bo uvrstil v avstrijsko ekipo, tokrat za olimpijske igre v Naganu. Pred sezono 1997/98 je dobil slovensko državljanstvo. Z dvanajstim mestom na veleslalomu v Val d'Iseru je izpolnil olimpijsko normo za Nagano. Na Japonskem je odstopil, potem pa je smuči postavil v kot.
Josef Strobl je s slovenskim potnim listom poskrbel za enega najodmevnejših meddržavnih prestopov, ki pa ni prinesel želenih uspehov. Ob koncu 20. stoletja je bil Pepi eden najboljših smukačev. Leta 2004 si je pri 31 letih prišel navzkriž z avstrijsko zvezo, uteho in motiv pa je našel v slovenskem potnem listu. Z njegovimi uspehi za novo državo ni bilo nič, saj se na nekaj tekmah v slovenskem dresu ni uvrstil niti med dobitnike točk. Želja, da bi Slovenija na lahek način postala smukaška velesila, se ni uresničila – do 23. februarja 2007, ko je prvo slovensko smukaško zmago v Garmisch-Partenkirchnu dosegel Andrej Jerman.
Glebov hvaležen Koširju
Mojca Rataj je leta 2001 debitirala v svetovnem pokalu, ko se v slovenskem dresu ni uvrstila na drugo slalomsko progo v Ofterschwangu. Štajerka ni bila najvidnejša smučarka tedanje odlične slovenske generacije, ki je dosegala izjemne uspehe. Odločila se je, da bo zaprosila za državljanstvo Bosne in Hercegovine. Pod novo zastavo je nastopila leta 2006 na olimpijskih igrah v Torinu (bila je 31. v slalomu). Mariborčanka se ni nikoli uvrstila med dobitnice točk svetovnega pokala.
Zadnji primer slovenskega alpskega smučarja na delu v tujini je bil Alek Glebov. Mariborčan se takole spominja svoje zgodbe: »V Sloveniji so bili težki časi. Uvedli so participacijo za sodelovanje v reprezentanci, zato sem dve, tri sezone zelo težko shajal. Ponudila se mi je priložnost, da bi tekmoval za Rusijo, od koder imam prednike.« Postopek za pridobitev novega potnega lista se je začel po olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru. »Spominjam se, da so bili postopki pridobitve novega potnega lista zelo zapleteni. Najpomembneje je bilo, da sem dobil soglasje Smučarske zveze Slovenije, da lahko tekmujem za drugo državo. Takrat mi ga je izročil Jure Košir, za kar sem mu še danes hvaležen,« pravi Štajerec, ki kot trener dela v SK Branik, kjer je zadolžen za mladince in člane programa FIS. Na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju je bil Glebov najboljši Slovenec, saj je na smuku za dve stotinki ugnal mariborskega kolega Klemna Kosija.
Odmevnejših menjav potnega lista med slovenskimi alpskimi smučarji ni bilo. V spominu ostajajo izjave ekipe Tine Maze o italijanskem potnem listu. Tudi Bernard Vajdič je nekoč izjavil, da ga Makedonci čakajo z odprtimi rokami.
Deset smučarjev, ki so tekmovali za dve državi
FIS, Dnevnik
podatki
