Spletni kriminal se v Sloveniji ne izplača je nauk, ki ga je na svoji koži najbolj boleče spoznal 43-letni Sebastjan Mihelčič. Ljubljančan že prestaja večletno zaporno kazen, mariborsko sodišče pa premleva še kar 20 kaznivih dejanj pranja denarja.
Obramba obdolženih se je danes začudila, ker je okrožni sodnik Danilo Obersnel razpisal predobravnavni narok. »Prepričan sem bil, da gre za pomoto,« je uvodoma dejal odvetnik Mitja Jelenič Novak. Primer je namreč že skorajda zaključilo ljubljansko sodišče, kjer so izpeljali ne le predobravnavni narok, pač pa že velik del glavne obravnave, manjkala je le še zaključna beseda strank in razsodba.
Sodni spis ostal v Ljubljani
Tik pred zaključkom primera v Ljubljani je potem vrhovno sodišče sklenilo, da je treba to kazensko zadevo premestiti v Maribor. Med premestitvijo pa je očitno prišlo do komunikacijskega šuma. Sodnik Obersnel namreč s potekom ljubljanskega sojenja sploh ni bil seznanjen, ker ni prejel sodnega spisa. »Spis je v pravdni pisarni,« je razložil sodnik.
Kljub temu je Obersnel formalno izpeljal narok, na katerem je okrožni tožilec Niko Pušnik 55-letnemu Igorju Jamnišku in Sebastjanu Mihelčiču ponudil ugodnejšo kazen, če bi priznala krivdo. A je Jamnišek znova zavrnil ponujeno enoletno zaporno kazen in plačilo 10.000 evrov denarne kazni. Mihelčič pa je zavrnil šest mesecev daljšo ponujeno kazen. Oba trdita, da očitanega kaznivega dejanja nista zagrešila. Tretjeobtoženi v tej zadevi, 29-letni Klemen Kumer, ki je bil tako imenovana denarna mula, je kazniva dejanja priznal že na predobravnavnem naroku leta 2013. Obsodili so ga na poldrugo leto zaporne in 2000 evrov denarne kazni.
Tožilstvo meni, da so bili v obravnavane tatvine vsak po svoje vpleteni Jamnišek, Mihelčič, Kumer in še en za zdaj neznani pajdaš. Slednji naj bi s ponarejeno izkaznico odprl račun na ime Glažar, Kumer naj bi po Jamniškovih navodilih kupil dve podjetji ter postal njun edini družbenik in direktor, Mihelčič pa naj bi poskrbel za računalniški del.
Kot piše v obtožnici, je oškodovanim podjetjem posredoval elektronsko sporočilo ter s tem okužil operacijske sisteme njihovih računalnikov in si omogočil dostop ter nadzor nad njimi. Na tak način je pridobil gesla za dostop do spletnega bančništva podjetij in nato prek oddaljene povezave z uporabo posebnega programa februarja 2013 vdrl v njihov računalniški sistem.
Na Kumrovi podjetji in na »Glažarjev« račun naj bi z računa oškodovanega podjetja Metalia nakazal 240.080 evrov, z računa podjetja Čelhar pa 25.700 evrov. Ta denar je Kumer skušal dvigniti v švicarskih frankih, a je banka pravočasno blokirala transakcije in so zato oškodovanci dobili povrnjen skoraj ves izginuli denar.
Okužil 250 računalnikov
Sebastijana Mihelčiča je mariborsko okrožno sodišče lani obsodilo za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine in zaradi dolgega seznama vdorov v informacijske sisteme. Po prepričanju sodišča je vzpostavil visoko dodelan sistem zbiranja podatkov o oškodovancih, nato jih je zlorabil s spletnimi vdori, z zlonamerno kodo pa je okužil več kot 250 računalnikov. Z očitanimi dejanji je računalniški strokovnjak 38 oškodovancem odtujil skupno 1,8 milijona evrov. V svoje kriminalno početje je pritegnil več kot 15 posameznikov, ki so delovali kot denarni prinašalci. Z njihovo pomočjo mu je uspelo oprati več kot 950.000 evrov, preostale transakcije pa so banke še pravočasno preprečile.
