Želja, da bi se čim bolj ugodno izvlekel iz tega sodnega postopka, je razumljiva, saj Mihelčiča v primeru, če bo Obersnel sledil predlogu okrožnega tožilca Nika Pušnika, čaka huda kazen. Na predobravnavnem naroku decembra lani je namreč Pušnik za očitana kazniva dejanja (skupaj jih je skoraj 50) terjal enotno kazen kar 22 let zapora.

Zamenjal je odvetnika

Mihelčič tedaj ni hotel niti slišati o kakršnem koli priznanju krivde. Med sodnim postopkom pa so se obeti na oprostilno sodbo toliko zmanjšali, da je začel razmišljati o tem, kako bi se postopek sklenil čim prej in s čim nižjo kaznijo. Javnost je njegovo priznanje pričakovala že na naroku 21. marca, vendar si je obtoženi takrat čez noč premislil. Na obravnavi je sporočil zgolj to, da preklicuje pooblastilo odvetniku Maksu Mihelčiču in odvetnici Stanki Firm Gavez. Obrambo je prevzel odvetnik Jože Majer, ki je očitno znal biti bolj prepričljiv.

»Moja stranka priznava vse točke obtožbe v zvezi z napadi na informacijske sisteme, postopek v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji pa naj se izloči,« je včeraj predlagal sodniku. Obersnel je hotel slišati priznanje iz obtoženčevih ust. Mihelčič se je z vklenjenimi nogami počasi približal katedru za priče in dejal: »Počutim se krivega, ker je prišlo do teh vdorov. Nisem vzdrževal informacijskih sistemov tako, kot bi moral.«

Pomagalo mu je več kot 15 »mul«

Izgovarjal se je torej na malomarnost, o kateri pa ni v obtožnici niti besede. Po prepričanju tožilstva je namreč obtoženi, ki je služboval kot računalniški strokovnjak, naklepno okužil operacijske sisteme več samostojnih podjetnikov in podjetij ter z njih odtujeval vtipkana uporabniška imena in gesla. Če je kdo od oškodovancev vstopal v sistem spletnega bančništva, je imel obtoženec prosto pot do njegovega denarja. Z njihovega bančnega računa je dvignil denar, nato je zabrisal sledi in zamenjal gesla. V dejanjih, ki so pod obtožbo v Mariboru, mu je uspelo na opisani način 32 oškodovancem skupaj odtujiti kar 1,46 milijona evrov.

V svoje kriminalno početje je obtoženi pritegnil več kot 15 posameznikov, ki so delovali kot tako imenovani denarni prinašalci ali »mule«. Na svoj bančni račun so prejeli denar z oškodovančevega transakcijskega računa, nato so dvignili gotovino in jo izročili Mihelčiču. Na tak način jim je uspelo ukrasti več kot 950.000 evrov, preostale transakcije pa so banke še pravočasno preprečile. To srečo je imela tudi mariborska nadškofija, ki so jo spletni kriminalci skušali olajšati za skoraj pol milijona evrov. Čeprav je bilo že več »mul« zaradi tega početja obsojenih, Mihelčič tatvine in z njimi povezano pranje denarja še zmeraj kategorično zavrača.

Ali jih bo izločil iz postopka, kot je predlagal zagovornik Majer, sodnik včeraj ni razkril. Naslednjo glavno obravnavo bo izpeljal 23. maja.