69-letnik je na newyorškem Times Squaru videti zmedeno. Presenečeno opazuje promet, velike oglasne panoje, številne trgovine in množico ljudi, ki hiti mimo njega. Svet je drugačen, pravi nekdanji zapornik Otis Johnson, ki je bil do lanskega poletja od družbe odmaknjen več kot štiri desetletja.
»Mislil sem, da se večina ljudi na ulicah pogovarja s samim sabo. Vendar ko sem pogledal bližje, sem videl, da imajo nekaj v ušesih. Slušalke! V rokah pa držijo… Iphone, kajne? Se jim tako reče? Prav vsi so z njimi videti kot nekakšni agenti,« o tem, kaj ga je po vrnitvi na prostost najbolj presenetilo, pripoveduje Otis. »Toliko stvari je, ki jih lahko ješ! Nikoli prej še nisem videl arašidovega masla in marmelade v enem lončku skupaj! Res zanimivo,« z otroško navdušenostjo razlaga o veliki ponudbi hrane v supermarketih.
Otis Johnson je zapor zapustil z osebnim dokumentom, kartoteko, 40 dolarji in vozovnico v žepu. Ker je leta 1998 izgubil stike z družino, mu pri preživetju zdaj pomaga neprofitna organizacija, ki skrbi za nekdanje zapornike. »Rad sem v družbi, rad sem na soncu, rad sem med ljudmi,« pravi Otis, ki verjame, da se vse zgodi z razlogom. »Zdaj moram gledati naprej in pozabiti na preteklost. Lepo je. Lepo je biti svoboden.«
