Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) želi do konca leta podeliti vse koncesije za uporabo podzemne vode termalnim kopališčem, proizvajalcem pijač in tistim, ki vodo uporabljajo za ogrevanje. Država s koncesijami za rabo podzemne vode zbere okoli dva milijona evrov na leto, od tega glavnino od proizvajalcev pijač, saj so ji štiri termalna kopališča, kolikor jih ima koncesijo za rabo vode, lani plačala skupno 117.000 evrov. Ko bo država podelila vse koncesije, naj bi samo od termalnih kopališč pobrala približno dva milijona evrov koncesnine na leto, od proizvajalcev pijač pa okoli 3,5 milijona.
Največ dolga ima Pivovarna Laško
V ta znesek je všteta tudi dovolnina za rabo vode iz vodovoda, ki je proizvajalci pijač doslej niso plačevali, po novem pa jo bodo morali. Po izračunih MOP petnajst zavezancev državi za leti 2014 in 2015 dolguje za okoli 2,9 milijona evrov dovolnin oziroma plačil za vodno pravico. Daleč največja dolžnica je Pivovarna Laško (njen dolg znaša 2,3 milijona evrov), ki je med vsemi proizvajalci pijač tudi največja porabnica vode iz vodovoda. Toda dolg bodo lahko začeli porabniki vode odplačevati šele, ko bo vlada sprejela uredbo o višini dovolnin.
Leon Behin, generalni direktor direktorata za vode na okoljskem ministrstvu, napoveduje: »Do konca tega leta bomo podelili vse koncesije in od 1. januarja 2016 uporabljali enako formulo za izračun koncesnine, kot velja za obstoječe koncesionarje. S 1. januarjem 2016 bomo uvedli tudi plačilo dovolnine za tiste proizvajalce pijač, ki so vodo doslej uporabljali iz vodovoda, a vodne pravice niso plačevali.« V nadaljevanju namerava MOP spremeniti formulo za izračun koncesnine, s spremenjeno formulo naj bi država zavezance prisilila k varčnejši rabi vode.
Največ koncesnine plačuje Pivovarna Union
Dvanajst proizvajalcev pijač je po podatkih ministrstva za okolje in prostor od leta 2007 plačalo skupno dobrih 14 milijonov evrov koncesnin za rabo vode iz vrtin. Od tega daleč največ, dobrih deset milijonov evrov, Pivovarna Union, sledi ji Droga Kolinska z nekaj manj kot 2,3 milijona evrov plačanih koncesij, ki se obračunavajo od kubičnega metra prodane vode oziroma piva. Država je od proizvajalcev pijač največ koncesnine (skoraj dva milijona evrov) pobrala lani, najmanj (dober milijon evrov) leta 2007. Ker nekatera podjetja koncesije še nimajo in koncesijske dajatve ne plačujejo, je vlada leta 2013 s spremenjenim zakonom o vodah MOP naložila, da podeli preostale koncesije in zavezancem uporabo vode zaračuna za nazaj. Ker pa je vodno nadomestilo za nazaj precej nižje od redne koncesijske dajatve (nadomestilo znaša dva evra na kubični meter prodane vode in 5,9 evra na kubični meter prodanega piva), mora država tistim, ki so koncesnino plačevali, razliko vrniti.
Koliko koncesnine je katero podjetje preplačalo, nam na okoljskem ministrstvu niso želeli razkriti, ker da je to poslovna skrivnost, so pa povedali, da se preplačila gibljejo od nekaj sto do 3,8 milijona evrov, vseh preplačil od leta 2005 do 2015 pa naj bi bilo za sedem do osem milijonov evrov. Daleč največji koncesionar je Pivovarna Union, ki plača v povprečju okoli 1,4 milijona evrov koncesnine na leto, zaradi znižane dajatve za nazaj, ki je posledica nepodeljenih koncesij, pa ima preplačil za dober milijon evrov na leto. Za leta od 2005 do 2013 ji bo država ta denar v enakih obrokih vračala več let (toliko, kolikor jih je ostalo do izteka koncesijske pogodbe), dolg za leti 2014 in 2015 pa naj bi ji poravnala do konca prihodnjega leta, so nam pojasnili na ministrstvu. Toda še prej morajo vsem, ki so koncesnino preplačali, izdati anekse h koncesijskim pogodbam.
