Na ureditev koncesijskih razmerij za rabo vode poleg termalnih zdravilišč čakajo tudi proizvajalci pijač. Sedem podjetij ima sklenjene koncesijske pogodbe za vse vrtine, ki jih uporabljajo, štiri podjetja za del vrtin, preostala so brez koncesijskih pogodb, kar pomeni, da državi za rabo vode ne plačajo niti centa koncesijske dajatve. A za to niso kriva sama, ampak ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oziroma vlada, ki jim od leta 2004, ko so bili dolžni zaprositi za dovoljenje za rabo vode, koncesijskih pogodb še vedno ni izdala, zato nima pravne podlage za pobiranje koncesnine.
Salomonske rešitve
Leta 2013 je vlada Alenke Bratušek poskrbela za dodaten zaplet. Ker mnoga podjetja (tudi Pivovarna Laško) koncesnine do takrat niso plačevala, je vlada v dogovoru z gospodarsko zbornico zanje sprejela salomonsko rešitev: za nazaj (od leta 2005) naj bi v 30 letnih obrokih (koncesijsko razmerje traja 30 let) plačala okoli dva evra vodnega nadomestila na kubični meter (tisoč litrov) prodane vode, kar je približno desetkrat manj od koncesnine, ki so jo plačevala podjetja s sklenjeno koncesijsko pogodbo. To pomeni, da so podjetja, ki jim je ministrstvo koncesijo podelilo leta 2005 ali kasneje, vodo močno preplačala.
Novela zakona o vodah iz leta 2013 je našla (salomonsko) rešitev tudi zanje. Predpisala je, da mora MOP z njimi skleniti aneks h koncesijski pogodbi, v katerem se določi, kako bo država preplačano koncesnino vrnila plačnikom. Država si je pri tem vzela pravico, da jim jo vrne v toliko letnih obrokih, kolikor let jim je ostalo do konca koncesijskega razmerja. Drogi Kolinski, denimo, ki v Rogaški Slatini polni donat Mg, cockto in tempel, 30-letno koncesijsko pogodbo pa ima sklenjeno od leta 2005, bo tako preplačano koncesnino brezobrestno vračala do davnega leta 2035. »Imamo za 1,6 milijona evrov preplačil koncesijske dajatve. To je brezobrestni kredit, ki smo ga dali državi,« poudarja Timotej Lapajne, direktor pravnih zadev v Atlantic Grupi, pod okrilje katere sodi Droga Kolinska.
Zamujajo pogodbe, zamujajo aneksi
A zapletov s tem še ni konec. MOP s tistimi, ki so koncesijo plačevali in preplačali, v dveh letih še ni uspel skleniti aneksa h koncesijski pogodbi, zato se vračanje preplačil dve leti po sprejetju zakona sploh še ni začelo. Ker se ni, je moral državni zbor julija letos znova spremeniti zakon o vodah, po katerem nižja koncesnina za nazaj (MOP jo imenuje vodno nadomestilo) velja tudi za leti 2014 in 2015. Kolikšna bo koncesijska dajatev v letu 2016, pa proizvajalci pijač ne vedo. »Pričakujemo, da bo enaka, kot je bila določena od leta 2005 naprej, to pomeni približno dva evra za kubični meter vode namesto sedanjih sedem evrov,« pravi Lapajne. Toda to so očitno računi brez krčmarja. Leon Behin, direktor direktorata za vode na okoljskem ministrstvu, pravi: »Vsi, ki imajo koncesijske pogodbe že sklenjene, bodo od leta 2016 plačevali toliko, kot piše v teh pogodbah. Znižanja koncesnin za naprej ne predvidevamo, za nazaj pa so bile znižane le zato, ker vsi uporabniki vode še nimajo sklenjenih koncesijskih pogodb. Koncesijska dajatev nikakor ne more biti enaka vodnemu nadomestilu za nazaj.«
Behin napoveduje, da bodo tistim proizvajalcem pijač, ki so koncesnino preplačali, še ta mesec začeli pošiljati anekse h koncesijskim pogodbam, iz katerih bo razvidno, kolikšno je njihovo preplačilo. Ta mesec naj bi dali v javno razpravo tudi uredbo o koncesijah za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki bo podlaga za sklenitev koncesijskih pogodb s tistimi podjetji, ki koncesnine doslej niso plačevala, jo bodo pa morala plačati tudi za nazaj. »A ti se seveda ne pritožujejo,« ugotavlja Behin in dodaja, da bo država približno toliko koncesijske dajatve, kot je mora po obrokih vrniti tistim, ki so jo preplačali, po obrokih zaračunala za nazaj tistim, ki je doslej niso plačevali. Behin tudi zagotavlja: »Od 1. januarja 2016 bodo imeli vsi uporabniki vode sklenjene koncesijske pogodbe.«
