»Ne omenjajte, prosimo, naših imen, ker ne vemo, kako se bo to končalo in kakšne bi lahko bile posledice,« je zvenela žalostna prošnja skupine delavk in delavcev, zaposlenih v podjetju BGS elektrika iz Brežic, ki se je v nekdanje Vinove prostore iz Dobove preselilo predlani.
Kot da bi bili ti poslovni objekti prekleti. Leta 2009 je od tam brez izplačanih plač na zavod za zaposlovanje odšlo več kot 100 delavcev Vina, minuli torek je bil na krškem sodišču prvi narok v stečajnem postopku zoper brežiško enoto družbe BGS, ustanovljeno v Slavonskem Brodu, kjer tudi sicer še vedno posluje, tretjo enoto pa ima v nemškem kraju Luhe-Wildenau nedaleč od češke meje. V najboljših časih pred tremi leti je obrat zaposloval okoli 200 delavcev, danes jih je manj kot 50.
Zaposlene vzdržujejo družinski člani
»Že sedem mesecev smo brez plač, štiri leta brez regresa, ves ta čas poslušamo zgolj obljube, naj potrpimo, češ da se bo denar že našel,« je vrelo iz delavskih ust, za katera je resna bojazen, da bodo kmalu v resnici lačna. Nekateri skrajno skromno živijo od prihrankov, že odkar so po prvih izostankih plač lani zaslutili, da se jim bližajo hudi časi, druge vzdržujejo družinski člani in drugi sorodniki. »Sram me je povedati, kje delam, in sram me je povedati, da me, čeprav zaposleno, vzdržuje sin,« je potožila ena od delavk iz skupine, ki je čakala na prihod Marka Funkla iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Želeli so slišati njegove nasvete, kako naprej, na kakšno pravno in socialno varnost lahko računajo, kajti v podjetju jim okoliščine niso dovolile ustanoviti sindikalne organizacije. Po Funklovih besedah bodo tudi aktivisti gibanja uredili vse, kar je v njihovi moči, da bi se delavci izognili najhujšemu scenariju, torej da bi ostali brez vsega.
Letna plača 700 evrov
Veliko kritik je bilo med zbranimi slišati na račun države in obstoječe zakonodaje, ki dopušča, da ljudje več kot pol leta delajo brez plačila in da jim delodajalec že od lanskega septembra ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot so nam zaupali, so večkrat klicali inšpektorje, a brez učinka. »Kot da so vsi podkupljeni,« pravi glas iz skupine in doda, da je letos v vsem letu prejel 700 evrov plače. Neka druga delavka, ki je bila nekaj časa na bolniškem dopustu, je v enem od spomladanskih mesecev prejela vsega osem evrov plače.
Čeprav smo med pogovorom s skupino slišali, da v tovarni ni ženske, ki je hrvaški direktor Drago Kramarić letos ne bi spravil v jok, solz tokrat nismo opazili. Zgolj jezo, kako se lahko kaj takega dogaja v Sloveniji, ki ima v ustavi zapisano, da je socialna država.
Direktor Kramarić, ki mu delavci očitajo aroganco in psihično maltretiranje, včeraj zaradi poslovne poti v Nemčijo ni bil dosegljiv. V svojem pisnem pojasnilu krškemu sodišču je med drugim navedel, da bo s pomočjo ustanovitelja podjetja Antuna Sabolskega, ki vodi matično enoto v Slavonskem Brodu, do januarja poravnal minimalni znesek, ki bi v skladu z zakonodajo stečajnemu dolžniku omogočal nadaljnje poslovanje, ter da računa na uspešno izterjavo dobrih dveh milijonov evrov, kolikor naj bi mu bil dolžan nemški Siemens. Na tak način naj bi delavcem izplačal zaostale plače, v kar pa ti ne verjamejo.
Siemens se je umaknil
Zaupanje v Kramarića je, kot kaže, izgubil tudi Siemens, kajti zadnjo pošiljko električnih inštalacij za njegova železniška vozila so mu odposlali septembra, zatem pa naročil ni bilo več. Zaradi odhajanja nezadovoljnih delavcev trenutno število zaposlenih namreč ne zadošča za izpolnitev naročnikovih pričakovanj. Delavci so od 2. oktobra naprej na čakanju, tovarniški prostori so zaradi plačilne nesposobnosti lastnika neogrevani, brežiška komunala je zaradi neplačanih računov zaprla tudi vodo.
Kljub naštetemu je Kramarić na krškem sodišču prek svojega pooblaščenca zatrjeval, da upnikom ni uspelo dokazati insolventnosti podjetja, ki se je konec oktobra čez noč preimenovalo v AAA-ING proizvodnja, montaža, projektiranje in inženiring. V decembrskem nadaljevanju postopka bo okrožna sodnica Pavlina Čepin predvidoma zaslišala ustanovitelja podjetja Antuna Sabolskega, ki bo moral povedati, ali bo do 16. januarja res zagotovil denar, na katerega se sklicuje direktor Kramarić.
Delavci so enomesečni zamik odločanja o stečaju sprejeli z nezadovoljstvom, saj to pomeni, da še nekaj časa ne bodo upravičeni do izplačila treh plač iz jamstvenega sklada. Nekateri med njimi so namreč že povsem obubožali, zaposlenim na brežiškemu centru za socialno delo pa očitajo preslabo odzivnost na njihove težave. Na obljubljeno denarno socialno pomoč čakajo že mesec dni. Nekateri razmišljajo, da bi Kramarića zaradi spravljanja ljudi v suženjsko razmerje kazensko ovadili.
