Turški predsednik Erdogan je po incidentu, v katerem je turško letalo sestrelilo rusko, dejal, da si njegova država ne želi poslabšanja in zaostrovanja z Rusijo. Tak ton so Ankari ob vsej podpori kot zaveznici Nata svetovali udeleženci izrednega sestanka veleposlanikov držav članic Nata. Je pa Erdogan dejal, da je bila kršitev zračnega prostora več kot očitna, saj so deli letala padli na turško ozemlje in pri tem celo ranili dva prebivalca. Toda iz Moskve ne prihajajo spravljivejši toni. Rusija vztraja, da njeno letalo ni kršilo turškega zračnega prostora in da Turčija s tem dejanjem dokazuje, da posredno podpira islamske skrajneže v Siriji, saj se ti bojujejo proti Turčiji vedno nevarnim Kurdom, obenem pa ima koristi od poceni nafte, ki jo črpajo in poceni prodajajo skrajneži, da bi s tem denarjem financirali svojo vojno.
Rakete in bojne ladje
Odgovor iz Moskve: Rusija bo v zračni bazi Hmeimim v Siriji namestila rakete S-300 in S-400, sta napovedala ruski predsednik Vladimir Putin in obrambni minister Sergej Šojgu. Raketni sistem S-400 je ruski protiletalski sistem z dolgim dosegom, ki se uporablja tudi proti manevrirnim in balističnim raketam. Nastal je na podlagi predhodnega S-300. Trenutno je edina uporabnica Rusija, zanj pa se zanimajo Kitajska in sedem drugih držav. Z namestitvijo raket naj bi zagotovili varnost preletov svojih letal, je dejal Putin. V Sredozemsko morje pa je skozi Bospor zaplula tudi ruska vojaška ladja Jamal. V Rusiji so vse glasnejše zahteve, naj Moskva uvede gospodarske sankcije proti Turčiji. A tudi Kremelj poskuša umiriti žogico. »Rusija se ne namerava podati v vojno s Turčijo. Bo pa Moskva resno prevrednotila vezi z njo. Napad Turčije na rusko letalo je bil podoben načrtovani provokaciji. O izjavah, da je to bilo nenamerno dejanje, imamo resne pomisleke, saj je bilo zelo podobno načrtovani provokaciji,« je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Državi sta pomembni gospodarski partnerici, v začetku leta pa sta podpisali dogovor o gradnji novega plinovoda, ki bi delno zamenjal propadli projekt Južni tok. Tega pa se zavedata obe strani.
Rešili so ga specialci
Dramatično pa je bilo tudi na tleh, po sestrelitvi. Oba pilota sta se katapultirala, toda enega naj bi že v zraku ubili tam živeči Turkmenci. Preživelega Konstantina Murahtina pa so v 12 ur trajajoči operaciji iz goratega dela Latakije v Siriji rešili ruski specialci, ki so z dvema helikopterjema poleteli iz vladnega oporišča nedaleč od Latakije in ga našli. A pri reševalni operaciji so naleteli na uporniške sirske borce in je prišlo do obstreljevanja, pri čemer naj bi bil po trditvah agencij ubit eden od specialcev. Pilot Murahtin zatrjuje, da ni bilo nikakršnih opozorilnih pozivov in da s turškim pilotom ni imel ne radijske ne vizualne zveze. sz
