Iz ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je Turčija sestrelila rusko vojaško letalo Su-24, v Kremlju pa so zavrnili trditev, da je letalo kršilo turški zračni prostor, poroča ruska državna televizija Russia Today. Oster je bil po sestrelitvi letala ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejanje označil za »nož v hrbet« s strani »pomagačev teroristov«. Putin trdi, da je bilo letalo sestreljeno 4 kilometre od turške meje in da ruska pilota nista predstavljala grožnje nikomur.
Putin je povedal še, da bo sestrelitev ruskega letala imela posledice za odnose med državama. Turčiji je očital še, da od uporniških skupin v Siriji kupuje velike količine nafte.
Turški premier Ahmed Davutoglu je rekel, da se ima Turčija pravico odzvati na kršitve zračnega prostora. Še prej je turška vojska zatrdila, da so v roku petih minut letalo desetkrat opozorili na kršitev zračnega prostora. Letalo je domnevno eksplodiralo v zraku in se nato zrušilo na pobočje na sirski strani meje.
Veleposlaniki zveze Nato so zaradi incidenta že sklicali izredno srečanje zaveznikov, ki se bo začelo danes ob 17. uri.
Rusija: letalo je bilo verjetno sestreljeno z zemlje
Z ruskega obrambnega ministrstva so medtem sporočili, da je bilo njihovo letalo verjetno sestreljeno z zemlje, a da okoliščine še preučujejo. V ruskih medijih so se obenem razširila ugibanja, ali bi lahko letalo sestrelili sirski uporniki z raketo zemlja-zrak.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov pravi, da je še prezgodaj govoriti o posledicah današnjega incidenta za rusko-turške odnose, je pa opozoril, da gre za zelo resen incident, a da zaenkrat nimajo vseh informacij, zato bi bilo narobe in preuranjeno karkoli sklepati. Iz Turčije pa so medtem sporočili, da sestrelitev letala ni bila usmerjena proti katerikoli državi, ampak je bila to obrambna akcija za zaščito turškega teritorija, Reuters povzema besede neimenovanega predstavnika turških oblasti.
Turki trdijo, da je bilo letalo v njihovem zračnem prostoru, kar naj bi dokazovala tudi pot letala, prikazana na zgornji sliki. Rusi te navedbe zavračajo. (Foto: Hurryet)
Pilota naj bi preživela
Navedbe glede usode pilotov se močno razlikujejo. Turčija je sporočila, da sta oba še živa, mediji pa so pred tem poročali, da naj bi najmanj eden od pilotov umrl. Potem ko se je pilot katapultiral iz letala su-24, so nanj streljali s tal in ga ubili, je pojasnil vodja operacij na generalštabu ruske vojske Sergej Rudskoj.
Letalo naj bi namreč bilo sestreljeno na goratem, s Turkmeni poseljenem območju Džabal, kjer so pred tem potekali srditi spopadi med sirskimi vladnimi silami in uporniki. Gre za zmerne sirske upornike turkmenske manjšine (manjšina na severu Sirije, ki je etnično tesno povezana z bližnjo Turčijo, po trditvah Ankare pa naj bi ruska letala v minulih tednih tudi večkrat obstreljevala njene vasi s civilisti).
Turčija se je julija z letalskimi in topniškimi napadi intenzivno vključila v boj proti Islamski državi (IS) ob sirski meji s Turčijo. Do takrat je bila domnevno nevtralna v obračunavanju z IS, njena glavna prioriteta pa je bilo spodkopavanje režima Bašarja al Asada, ki pa ga Rusija podpira. Slednja je oktobra z letalskimi napadi podprla dolgo napovedano ofenzivo sirske vladne vojske proti upornikom. Zahodne sile so nezadovoljne, ker akcije niso najbolj usklajene in večina napadov ni usmerjena proti IS.
Rusija od konca septembra obstreljuje cilje v Siriji, po ugotovitvi, da je rusko potniško letalo nad Sinajem strmoglavilo zaradi bombe, ki jo je nastavila Islamska država, je te napade minuli teden še okrepila. Turčija je v preteklosti Rusiji že večkrat očitala, da ne obstreljuje le teroristov in da krši njen zračni prostor.
Putin: Erdogan naj gre k vragu
»Povejte svojemu diktatorju Erdoganu, naj gre k vragu. Če ne bo takoj ustavil dobro uveljavljene in lahko dokazljive podpore IS, bo Rusija zaostrila diplomatske odnose. Sirijo smo pripravljeni spremeniti v velik Stalingrad za Turčijo, njene savdske zaveznike in zloveščo malo tolpo hitlerjev. Vaš mali diktator je hinavec, ki kritizira vojaški udar v Egiptu, hkrati pa poskuša strmoglaviti izvoljeno sirsko oblast. Kitajska, Iran in Rusija bodo zagotovili preživetje Sirije,« je Vladimir Putin avgusta letos v Kremlju okaral turškega veleposlanika v Moskvi Ümita Yardima, ruski novinarji pa so del pogovora kasneje objavili. Po ocenah ruskih obveščevalcev je od leta 2011 iz Turčije v Sirijo in Irak vstopilo že 25.000 islamskih skrajnežev, v zadnjem letu pa so na ozemlju Sirije zajeli tudi številne turške vojake, za katere Rusi ne dvomijo, da pomagajo IS.
Prav to sredo naj bi se sicer na obisku v Turčiji mudil ruski zunanji minister Sergej Lavrov in skušal zgladiti napete odnose med državama, a je Lavrov medtem že povedal, da je obisk Turčije odpovedan.
