V okviru gibanja movember, ki ves november ozavešča o raku pri moških, so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana predstavili prvo pri nas izvedeno laparoskopsko operacijo metastatskega raka. Izvedli so jo avgusta, do novembra pa so uspešno opravili še dve. V naslednjih letih naj bi opravljali okoli 20 operacij na leto.
Izkušnje prvih treh operacij kažejo, da je laparoskopsko zdravljenje varno in temeljito ter ima številne prednosti pred klasično odprto operacijo, poudarja kirurg asist. Simon Hawlina, ki se je za to dodatno izobraževal (tudi v robotski kirurgiji) v tujini. »Laparoskopska operacija je manj invazivna, manjša je izguba krvi, po operaciji ima pacient manj bolečin, hospitalizacija je krajša, okrevanje hitrejše, estetski rezultat pa mnogo boljši,« je naštel in dodal, da je, upoštevajoč vse te prednosti bolniku prijaznejše operacije, zdravljenje tudi cenejše, čeprav je operacija daljša in se pri njej uporabljajo dražji pripomočki. Prva operacija je trajala štiri ure in pol, ob zadostnem številu operacij pa bi lahko čas skrajšali na tri ure, je napovedal Hawlina.
Rane so že skoraj zaceljene
Da je operacija bolniku prijaznejša, je potrdil tudi Miroslav Pavalec, ki je bil zaradi metastatskega raka na modih po tej metodi ponovno operiran pred dobrim mesecem in je lahko bolnišnico zapustil štiri dni po operaciji. Po klasičnem posegu bolniki ležijo v bolnišnici deset dni, saj imajo dolg rez po vsem trebuhu. Pavalec ima le nekaj manjših ran, skozi katere so v telo uvedli kamero in instrumente. Rane so skoraj že zaceljene, je še povedal in dodal, da je imel raka testisov pred dvema letoma, na odstranitev bezgavk pa so ga poslali po kemoterapiji. Prvič so ga operirali v Mariboru, da je nekaj narobe, pa se je zavedel med tuširanjem, ko je zatipal zatrdlino na modih. Pravi, da je zdravljenje vedno steklo takoj.
»Za operacijo raka na modih v UKC ni čakalne dobe, bolniki so operirani v nekaj dneh, zgodilo se je že, da so bili operirani še isti dan. Gre namreč za razmeroma mlado populacijo, po drugi strani pa rak zelo hitro napreduje. Zgolj v mesecu dni podvoji svojo prostornino in lahko hitro zaseva,« je jasen Hawlina. Najpogosteje se širi na bezgavke, ki so ob največjih žilah v telesu, lahko pa tudi na pljuča, možgane in druge dele telesa.
Rak testisov sicer sodi med redke vrste raka, ki prizadene od enega do dveh odstotkov moških, vendar pa je med mlajšimi moškimi v starosti od 20 do 40 let hkrati najpogostejša vrsta raka. »Če diagnostiko in zdravljenje bolnikov s tumorjem v testisih vodi izkušen tim strokovnjakov, je bolezen dobro ozdravljiva tudi v napredovali, metastatski fazi,« še pove Hawlina.
V UKC Ljubljana operirajo na leto približno 100 bolnikov z rakom testisov in od 30 do 40 bolnikov z metastatskim rakom testisov, ki potrebujejo retroperitonealno limfadenektomijo. Po operativni odstranitvi testisa s semenskim povesmom vse bolnike zaradi morebitne metastatske bolezni redno spremljajo in pri manjšem številu uvedejo tudi dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo, obsevanjem ali retroperitonealno limfadenektomijo. Pri zdravljenju sodelujejo urologi in onkologi.
Robot da vinci
»V desetih letih od začetka izvajanja laparoskopskih operacij je laparoskopija tako napredovala, da lahko zdravimo tudi najzahtevnejše bolnike. Kolegi, ki so se izobraževali v tujini, so prinesli kar nekaj laparoskopskih novih metod in jih tudi uspešno uvedli v klinično prakso, tako da je urološka klinika sposobna opravljati vse vrste posegov na uroloških organih. S tem smo tudi razširili spekter operacij in občutno zmanjšali čas hospitalizacije,« pove v. d. predstojnika kliničnega oddelka za urologijo asist. Bojan Štrus in doda, da so tudi bolniki zelo zadovoljni.
»Operacijo bi lahko opravili tudi z robotom da vincijem,« nadaljuje specialist kirurg Hawlina in doda, da sta za delo z robotom usposobljena dva kirurga, poleg njega tudi dr. Gubina. Sistem tega robota omogoča kirurgu večji razpon gibov inštrumentov, ki so vstavljeni v telo bolnika. Zaradi boljše tridimenzionalne vidljivosti je z njim mogoče natančneje izvajati tehnično zahtevnejše posege. Po besedah strokovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Veselka institucija v zadnjih letih pri vseh težavah, ki jih je imela, robota, ki stane okrog dva milijona evrov, sama ni in ne bo zmogla kupiti. Zato še vedno računajo na pomoč države. Z ministrstvom za zdravje so že navezali stik, vendar dogovora še ni.
