Slovenski knjižni sejem je eden redkih krajev, kjer lahko nove knjige kupimo s popusti, odkar je bil lani sprejet zakon o enotni ceni knjige, ki zahteva, da mora založnik določiti ceno in jo odtisniti na platnico, knjige pa potem prvih šest mesecev nikjer ne sme prodajati po drugačni ceni od določene. Izvzeta je le prodaja na sejmih in promocijskih dogodkih, kjer so dovoljeni 20-odstotni popusti. Knjige, ki so starejše od šestih mesecev, so na sejmu tudi letos na voljo po visokih popustih, mnoge stanejo zgolj nekaj evrov.
Kupec prikrajšan za popuste
Zakon za kupca predvsem pomeni, da knjige ne more več dobiti ceneje denimo pri spletnem trgovcu, v supermarketu, na bencinski črpalki. Na tak način ščiti knjigarne, saj brez teh ni mogoče upati na dolgoročno stabilen knjižni trg. »A knjig v knjigarnah od uveljavitve zakona ne prodamo nič več kot prej,« opozarja direktor založbe Litera Orlando Uršič. »Spletna prodaja nam je drastično padla. Želeli smo, da bi lahko kupcu ponudili knjige, znižane za rabat, ki si ga zaračunajo knjigarne, a nam tega ni uspelo uveljaviti,« pravi Uršič, ki je kritičen do tega, da zakon tako pomaga predvsem knjigarnam, manj pa založbam. »Ščitenje knjigarn, sploh ob vse večji grožnji elektronskega branja, je zaželeno, a zakon zanemarja pomen dostopnosti knjige bralcu po čim nižji ceni. Založbe so ostale brez možnosti aktivne promocije knjig, ko z njimi hodimo po dogodkih in skušamo s čim večjim popustom prodati kakšen izvod neposredno.«
Knjigarne morajo opraviti svoje delo
Ne preseneča, da imajo povsem drugačno izkušnjo knjigotržci, ki so zakonu seveda naklonjeni. Vodja knjigarne Libris iz Kopra Ingrid Celestina pravi, da učinek zakona težko preverimo, ker trenutno ni prodajnih uspešnic, kakršna je bila Harry Potter, kjer bi se hitro pokazalo, koliko več prodajo knjigarne. Opozorila je, da naj bi založniki zlorabljali zakon, saj prvi prodajni dan objavijo prej, ko je knjiga dejansko na voljo v knjigarnah: »Kar nam kaže, kako znamo vijugati med besedami zakona. Sicer pa bomo o smiselnosti zakona govorili, dokler ne razčistimo, ali smo založniki in knjigarnarji zavezniki.« Meni, da za slabo prodajo ni mogoče kriviti knjigarn ali zakona, saj so cene knjig glede na slovenske standarde očitno previsoke, raziskave pa so pokazale, da tudi naše nakupne navade močno trpijo, med drugim po zaslugi izjemne knjižnične mreže.
Direktor založbe UMco Samo Rugelj pravi, da je učinkovitost in smiselnost zakona vprašljiva, če se ga vsi ne držijo. Meni tudi, da morajo svoje delo bolje opraviti knjigarne. Pred časom so izdali po njegovem mnenju izjemno knjigo, ki je doživela odlično promocijo, od knjigarn pa so dobili naročil le za 30 izvodov, polovica knjigarn je sploh ni naročila.
Zakon velja za enega največjih dosežkov mandata nekdanjega ministra za kulturo Uroša Grilca, ki je ponovno poudaril, da je cilj zakona stabilizacija knjižnega trga na dolgi rok, zaradi česar je še naprej gotov, da bo zakon sčasoma pokazal pozitivne učinke. Enotno mnenje se je na včerajšnji sejemski založniški akademiji oblikovalo okoli pobude, da vsi naredijo korak nazaj in spustijo cene: knjigarne rabatov, založniki pa knjig.
