31. slovenski knjižni sejem, ki bo v Cankarjevem domu potekal med 25. in 29. novembrom, letos napoveduje, da bo še bolj mednaroden, živahen in družaben. V internacionalne barve se bo ovil, saj prvič predstavlja državo v fokusu – Francijo. Organizatorji napovedujejo, da bo živahnejši, ker so v okviru sejma prvič pripravili otroški knjižni festival, bolj družaben pa zato, ker bodo nekateri dogodki »odpotovali« s sejemskega prizorišča med ljudi, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo na sejem, med drugim v ženski zapor na Igu in k brezdomcem na Metelkovi.
Slovesno odprtje sejma je bilo včeraj zvečer, za širšo javnost pa bo sejem, ki še naprej ostaja brezplačen, odprt od srede naprej do 20. ure, v četrtek in petek pa do 22. ure.
Trije francoski pogledi
Francija v fokusu je zaradi aktualnih dogodkov še bistveno bolj aktualna, kot bi si želeli. V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bo predstavila številne knjižne prevode francoskih avtorjev v slovenščino ter dejavnosti francoskega kulturnega inštituta v Sloveniji. Sejem bodo obiskale tri francoske založnice, gostoval bo tudi francoski pesnik in slamer Yves Gaudin, ki bo v petek ob 20.30 v Drugem preddverju priredil uro beatbox poezije.
Eden od razlogov za »francoski fokus« je po besedah vodje mednarodnega programa Renate Zamida, da letos pri slovenskih založbah izhaja kar nekaj izjemnih naslovov avtorjev, ki so jih povabili v goste. To so pisatelj in esejist Pascal Bruckner, ki bo nastopil na otvoritveni dan, v sredo, v Linhartovi dvorani. Dan kasneje bo mogoče ob isti uri in v isti dvorani prisluhniti predavanju in pogovoru z izjemnim filozofom Jacquesom Rancièrom, v soboto pa bo v Klubu Cankarjevega doma nastopil pisatelj Frédéric Beigbeder.
Sejem bo prvič organiziral festival Cicifest za otroke do desetega leta starosti, ki bo ponudil številne delavnice ter gledališke in lutkovne predstave. Založniška akademija bo med drugim prinesla razpravo o enotni ceni knjig v Sloveniji in Evropi, o e-knjigah in njihovi vidnosti ter o načinih prodaje; razpravljalo pa se bo tudi o slovenski literaturi kot možni blagovni znamki. Med zanimivejšimi bo gotovo predavanje Kerstin Bergman, poznavalke skandinavskih kriminalk, ki bo razložila, kako je »nordic noir« (nordijska temina) postal globalna literarna blagovna znamka.