»To je bila edina trezna odločitev. Tako se davčne reforme ne dela. Spremembe se ne smejo pripravljati parcialno in zaletavo, ampak v sodelovanju z delodajalci, sindikati, finančno upravo... Treba je zbrati podatke, razmisliti... Ne pa na tak način,« je po včerajšnjem umiku predlogov male davčne reforme dejal Ivan Simič, nekdanji direktor davčne uprave in eden tvorcev obsežne davčne reforme iz sredine prejšnjega desetletja. Zgodilo se je torej to, kar smo v Dnevniku kot možni razplet napovedali že konec minulega tedna.
Socialni partnerji, ki so umik predlogov sprejeli z velikim zadovoljstvom, se s Simičevim mnenjem povsem strinjajo. »Terjamo celovito strokovno davčno reformo, ki mora nastati skupaj z vsemi deležniki, ter sočasno izvedbo strukturnih reform, ki bi zagotovile optimalnejšo javno porabo,« je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Ocenjuje, da že dolgo ni kakšen ukrep tako združil slovenskega gospodarstva, kot ga je predlagana davčna reforma. Da morajo delodajalci ob pripravi nove reforme postati aktiven partner, je prepričan tudi Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager in generalni direktor Danfossa Trata. Gospodarstveniki predloge zaradi načrtovane višje obdavčitve kapitalskih dobičkov ter znižanja olajšav za raziskave in razvoj ter investicije ocenjujejo kot nerazvojne in zgrešene.
Umik male davčne reforme so pozdravili tudi sindikati. Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je kritična predvsem do diskriminacijskega zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja, prav tako se ne strinjajo z ukinitvijo olajšav, je povedala, da so bili predlogi povsem drugačni, kot so se pogovarjali v pogajanjih za socialni sporazum.
Mramor in delodajalci na različni valovni dolžini
Finančni minister Dušan Mramor je odločitev o umiku predlaganih davčnih zakonov, ki so bili do konca prejšnjega tedna v javni obravnavi, pojasnil s pomanjkanjem podpore. »Vsi odzivi so bili razmeroma negativni,« je na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) povedal Mramor in ob tem zatrdil, da so sporne predloge pripravili zaradi gospodarstva. Očitke, da vlada ni spoštovala socialnega sporazuma, zavrača in poudarja, da se v socialnem sporazumu niso dogovorili za znižanje, ampak za prestrukturiranje davkov. »To pomeni, da nekje zmanjšaš, drugje povišaš,« je dejal Mramor in napovedal, da si bo zdaj vlada vzela čas in poskušala rešitve, ki bi bile sprejemljivejše za gospodarstvo, poiskati v prihodnjem letu.
Delodajalci, ki so včeraj secirali davčno reformo tako na kongresu ZDS kot na novinarski konferenci Gospodarske zbornice in Združenja Manager, o prestrukturiranju davkov nočejo niti slišati. Po njihovem prepričanju je prvenstveno treba znižati stroške dela in davčno razbremeniti najbolj produktivne zaposlene z višjimi plačami. V ta namen predlagajo spremembe pri dohodnini, razbremenitev 13. in 14. plače ter uvedbo socialne kapice. Razlogov za višjo obremenitev sicer zelo nizko obdavčenega dobička oziroma kapitala ne vidijo.
»Dobiček je gorivo za rast podjetij, ta pa so glavni motor gospodarske rasti. Z razbremenitvijo dobička bi rast povečali, s tem pa bi država dobila več davkov,« je prepričan Zalaznik. Logiko gospodarstvenikov je nazorno prikazal direktor AJM Trivo Krempl: »Pred 25 leti smo začeli z osmimi zaposlenimi, danes zaposlujemo 200 ljudi. To se je zgodilo predvsem zaradi vlaganja dobička v razvoj in zaposlene.« »Če ne investiraš dovolj, te v petih, desetih letih ni več,« je predlagano zmanjšanje olajšav za investicije s še eno modro mislijo sklenil direktor korporativnega komuniciranja v Siju Denis Mancevič.
Predlogov davčne reforme se kar tre
Sindikati od davčne reforme pričakujejo predvsem razbremenitev plač. Prejemnike minimalne plače bi oprostili plačila dohodnine. S spremembo dohodninske lestvice bi razbremenili srednji sloj. Udeležba delavcev pri dobičku bi morala po njihovem postati obvezna, vsakemu zaposlenemu naj bi pripadla tretjina dobička. Namesto znižanja olajšav za raziskave in razvoj bi v ZSSS zvišali stopnjo davka na dohodek pravnih oseb.
Medtem ko so ideje ZSSS precej podobne predlogom Socialnih demokratov (ti poleg dohodninskih sprememb predlagajo zvišanje obdavčitve dobička s sedanjih 17 na 22,5 odstotka), so delodajalci precej bolj naklonjeni davčni reformi NSi. V Novi Sloveniji bi namreč stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb znižali in še dodatno zmanjšali obdavčitev za mala podjetja. Ob tem se zavzemajo tudi za socialno kapico in odpravo najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda.
Predlogom NSi je precej naklonjen tudi nekdanji prvi mož Dursa Simič, ki je svoj predlog davčne reforme, ki je bila grajena predvsem na nižjih davkih, predstavil že leta 2011 tedanjemu vladnemu fiskalnemu svetu. Tudi zdaj je prepričan, da se lahko javnofinančni prihodki precej laže zvišajo s stimulativno davčno zakonodajo. Logika »višji davki – višji priliv« ne velja, zagotavlja Simič.
